Dvorec Betnava

Dvorec Betnava (nemško Schloss Windenau) je dvorec v bližini Maribora na Štajerskem. Baročni dvorec, ki je dal ime istoimenskemu mestnemu območju, je bil razglašen kot kulturni spomenik državnega pomena.

Dvorec Betnava
Dvorec Betnava Geografska lega: Dvorec Betnava, Slovenija
Lega	Streliška 150, Maribor Mestna občina Maribor
Koordinati	46°31′44″N 15°38′24″E
Arhitekt	Janez Nepomuk Fuchs (ok. 1780), Josef Hueber (ok. 1780), Črtomir Mihelj (1986,1991)
Uprava	Nadškofija Maribor
Lastnik	Nadškofija Maribor
Nepremični spomenik državnega pomena
Uradno ime: Maribor - Dvorec Betnava
Razglasitev	6. oktober 1999
evid. št.	13[1]
Nepremični spomenik državnega pomena
Uradno ime: Maribor - Park gradu Betnava
Razglasitev	6. oktober 1999
evid. št.	7866[2]

Dvorec Betnava, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

Dvorec Betnava, Jozef Franz Kaiser, Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser, Gradec 1830

Zgodovina

Leta 1319 se v zgodovinskih virih dvorec omenja z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasel v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. Grofje Herbersteini so jo spremenili v protestantsko rezidenco s kapelo in pokopališčem. V 18. stoletju so dvorec, ki je leta 1685 pogorel, baročno preoblikovali. Prezidali so osrednje poslopje s stopniščem in reprezentativnimi prostori, na severni strani so mu dodali kapelo, ostala tri krila pa so pustili nedotaknjena. Slavnostno dvorano so poslikali leta 1784 z baročno iluzionistično poslikavo z alegorični prizori. Dvorec je menjal veliko lastnikov, med njimi so bile plemiške rodbine Herbersteini, Khiessl, Auerspergi, Ursini von Rosenberg, Szekely in Brandisi. Betnava je leta 1863 postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih škofov, čeprav jo je škofija jemala v najem že desetletja prej.^{[navedi vir]}

Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Dvorec krasi izredno skladna arhitektura, ki se je zgledovala po tedaj na Dunaju modnem poznobaročnem florentinskem slogu, dobil jo je leta 1784.

Dvorec Betnava je sedaj ponovno v cerkveni lasti.^{[navedi vir]}

Sklici

1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7866«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Glej tudi

• Betnava
• Dvorec Goričane

Zunanje povezave

• Betnava.org Arhivirano 2014-12-17 na Wayback Machine., uradna stran