Draperjeva točka

Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa. Znaša 525 °C (798 K oziroma 977 °F), določil pa jo je John William Draper leta 1847.^[1][2][3]

Draperjevo točko se lahko ponazori kot temno rdeči prehod med svetlim in temnim delom kovinske palice.

Telesa pod to temperaturno točko sevajo v glavnem v infrardečem delu spektra, torej pri daljših valovnih dolžinah, in oddajajo zanemarljivo malo vidne svetlobe. Vrednost Draperjeve točke se lahko izračuna iz Wienovega zakona:^[4]

${\displaystyle \nu _{\rm {vrh}}={\frac {2,821}{h}}k_{\rm {B}}T\!\,,}$

kjer je:

• ${\displaystyle k_{\rm {B}}\!\,}$ – Boltzmannova konstanta,
• ${\displaystyle h\!\,}$ – Planckova konstanta,
• ${\displaystyle T\!\,}$ – temperatura (v kelvinih),
• ${\displaystyle \nu _{\rm {vrh}}\!\,}$ – frekvenca vrha sevanja pri Draperjevi točki.

Z izračunom se dobi frekvenco vrha sevanja, ki znaša 46,9 terahercov (THz), kar se nahaja ravno na prehodu iz infrardečega spektra sevanja v slabo vidno temno rdečo barvo.^[5]

Po Stefan-Boltzmanovem zakonu črno telo pri Draperjevi točki seva 23 kW na kvadratni meter, kar je večinoma v infrardečem delu spektra.

Glej tudi

• inkandescenca

Sklici

1. Murray (1878), str. 408.
2. Mahan (2002), str. 58.
3. Draper (1847).
4. Wannier (1987).
5. Starr (2005).

Viri

• Draper, John William (1847). »On the Production of Light by Heat«. The London, Edinburgh and Dublin philosophical magazine and journal of science. str. 345–359.
• Mahan, J. Robert (2002). Radiation heat transfer: a statistical approach (3 izd.). Wiley-IEEE. str. 58. ISBN 978-0-471-21270-6.
• Murray, J. (1878). »Science: Draper's Memoirs«. The Academy. Zv. XIV, št. 338. str. 408.
• Starr, Cecie (2005). Biology: Concepts and Applications. Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-534-46226-X.
• Wannier, Gregory Hugh (1987) [1966]. »Chapter 10-2«. Statistical Physics. New York: Dover Publications. ISBN 978-0-486-65401-0. OCLC 15520414.