departma Francije From Wikipedia, the free encyclopedia
Dordogne (okcitansko Dordonha, oznaka 24) je velik podeželski departma v jugozahodni Franciji s prefekturo Périgueux. Je v regiji Novi Akvitaniji približno na pol poti med dolino Loare in Pireneji, ime pa je dobil po reki Dordogne, ki teče skozenj. Približno ustreza starodavni grofiji Périgord. Januarja 2019 je imel departma Dordogne 413.223 prebivalcev.[2]
Dordogne Dordonha (okcitansko) | |||
---|---|---|---|
Od zgoraj navzdol, od leve na desno: Stavba prefekture Dordogne v Périgueuxu, Château de Castelnaud-la-Chapelle, Lourde in La Roque-Gageac | |||
| |||
Lega Dordogne v Franciji | |||
Koordinati: 45°0′N 0°40′E | |||
Država | Francija | ||
Regija | Nova Akvitanija | ||
Prefektura | Périgueux | ||
podprefektura | Bergerac Nontron Sarlat-la-Canéda | ||
Upravljanje | |||
• Predsednik sveta | Germinal Peiro[1] | ||
Površina | |||
• Skupno | 9.060 km2 | ||
Prebivalstvo (1 januar 2021) | |||
• Skupno | 413.730 | ||
• Rang | 60. | ||
• Gostota | 46 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Št. departmaja | 24 | ||
Okrožje | 4 | ||
Kantoni | 25 | ||
Občine | 503 | ||
Podatki francoske zemljiške knjige, ki izključujejo estuarije in jezera, ribnike in ledenike, večje od 1 km2 |
Dordogne je eden od prvotnih 83 departmajev, ustanovljenih 4. marca 1790 med francosko revolucijo. Nastal je iz nekdanje province Périgord, grofije Périgord. Njegove meje so se v naslednjih desetletjih spreminjale.
Leta 1793 so bile občine Boisseuilh, Coubjours, Génis, Payzac, Saint-Cyr-les-Champagnes, Saint-Mesmin, Salagnac, Savignac, Saint-Trié in Teillots prenesene iz Corrèze v Dordogne.
Leta 1794 je Dordogne Cavarc prepustil Lot-et-Garonne. Kasneje leta 1794 (čeprav v naslednjem letu po republikanskem koledarju, ki je bil takrat v uporabi), je Dordogne pridobila Parcoul od Charente-Inférieure.
Po obnovi leta 1819 je bila občina Bonrepos zatrta in združena s sosednjo občino Souillac v Lotu.
Departma je del regije Nova Akvitanija in je obdan s šestimi departmaji Haute-Vienne, Corrèze, Lot, Lot-et-Garonne, Gironde, Charente in Charente. Dordogne je tretji največji departma metropolitanske Francije. Po velikosti je nekoliko primerljiva s Ciprom oziroma malo manjša od polovice Slovenije.
Najbolj naseljena občina je Périgueux, prefektura. Od leta 2019 je 9 občin z več kot 5000 prebivalci:
Commune | Population (2019) |
---|---|
Périgueux | 29,896 |
Bergerac | 26.693 |
Boulazac Isle Manoire | 10.737 |
Sarlat-la-Canéda | 8816 |
Coulounieix-Chamiers | 7387 |
Trélissac | 7006 |
Terrasson-Lavilledieu | 6266 |
Montpon-Ménestérol | 5704 |
Saint-Astier | 5352 |
Število prebivalcev je leta 1851 po popisu tistega leta doseglo najvišjo vrednost pri 505.789. Po tem se je število prebivalstva do leta 1975 zmanjšalo na 373.000. To je odraz dolgoročnega upada prebivalstva, ki so ga opazili v številnih podeželskih departmajih zaradi sprememb v kmetijstvu in privlačnosti višjih industrijskih plač, ki so na voljo v bolj urbaniziranih regijah. Med letoma 1975 in 2010 , se je število prebivalcev ponovno povečalo in doseglo 415.000.[3]
Dordogne ima skupnost britanskih priseljencev. Regija ima med 5000 in 10.000 britanskih prebivalcev in 800 britanskih podjetnikov, ki jih privlačijo francoski način življenja, toplo podnebje in nižji življenjski stroški. Vas Eymet je v središču trenda, z 200 britanskimi družinami med 2600 prebivalci.[4]
V Dordogni je več kot 1500 gradov ali dvorcev, zaradi česar je »Druga dežela dvorcev«,[5] vključno z:
Slavne jame Lascaux so bile zaprte za javnost, vendar je replika Lascaux II odprta za obiskovalce in je velika turistična atrakcija. Périgueux ima pomembne rimske ruševine, vključno z areno, ki je še vedno vidna v javnem parku v bližini mestnega središča.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.