Dole na Zilji
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dole na Zilji nemško Dellach) je občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Dole na Zilji Dellach | ||
|---|---|---|
Občina | ||
 | ||
| ||
  Dole na Zilji Geografska lega v Avstriji | ||
| 46°39′41″N 13°4′46″E | ||
| Država |  Avstrija | |
| Dežela | Koroška | |
| Politični okraj | Šmohor | |
| Površina | ||
| • Skupno | 36,52 km2 | |
| Nadm. višina | 672 m | |
| Prebivalstvo (2024-01-01)[2] | ||
| • Skupno | 1.183 | |
| • Gostota | 32 preb./km2 | |
| Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) | |
| UTC+2 (CET/CEST) | ||
| Poštna številka | 9635 | |
| Omrežna skupina | 0 47 15 | |
| Avtomobilska oznaka | HE | |
| Št. občine | 20302 | |
| Spletna stran | www.dellach.gv.at | |
Geografska lega
Občina leži v Gornji Ziljski dolini na meji z Italijo. Nad območjem občine je gora Reißkofel, ki je z 2371 m n.m.v. najvišja gora Ziljskih Alp.
Naselja v občini
Občina Dole na Zilji je enovita katastrska občina, sestavljena iz dvanajstih naselij (v oklepaju prebivalstvo na 1. januarja 2015[3])::
|
|
Sosednje občine
Na območju občine je bila prazgodovinska naselbina Gurina iz halštatskega obdobja. V bližini so bile odkrite jame za taljenje bakra, kar priča o cvetoči kulturi med leti 600-400 pr.n.š. V keltski naselbini Gurina so kovali kovance in je staro vsaj 2900 let ter bilo domnevno prvo rimsko mesto na ozemlju današnje Avstrije. [4]
Ime Dole oziroma nemško ime izhaja iz slovanskega jezika („Doljah“, kar je pomen za „tisti, ki živijo v dolini“), slovensko ime je lahko „Dole“ od dol: dolnja stran, v narečju „Doljani“, kar se je ponemčilo v Dellach. Leta 1370 je bil kraj v listini omenjen kot Doelach. Izkopavanja na območju sedanje farne cerkve Sv. Danijela so odkrila ostanke prejšnjih štirih stavb iz korolinške dobe do pozne romanike, kar kaže na poselitev v zgodnjem srednjem veku.
Grad Goldenstein je bil sedež – kasneje kombiniranega z Pittersbergom- pomembnega deželnega sodišča za Zgornjo Ziljo. Sodišče je bil fevd Goriško-tirolskih grofov. Po izumrtju Goriških je sodišče prišlo pod deželnoknežje gospostvo Habsburžanov. Od njih je skupaj z grofijo Ortenburg bilo leta 1524 preneseno na Gabrijela von Salamanco. Celotno posest z grofijo so leta 1640 pridobili bratje Widmann, od katerih jo je leta 1662 kupil Ferdinand Porcia. V njihovi lasti je bilo sodišče Goldenstein do leta 1848 tj. do ukinitve fevdalnega reda, lastništvo nad gradom pa je ostalo do leta 1918. Dole so bile po odkritju cinka in bakra v poznem srednjem veku center za predelavo kovin, v 18. In 19. stoletju so tudi izkopavali železovo rudo. Takrat je tu živelo 291 rudarjev in kovinarjev. Dole so bile ustanovljene kot občina leta 1850 in od takrat niso spremenili mej.
Po popisu prebivalstva leta 2001 so imele Dole 1.373 prebivalcev. 85,9 % prebivalcev se je prištevalo k rimo-katolikom, 11,9 % pa evangeličanom.
- Cerkev Sv. Helene v Wieserbergu: romanska zgradba
- Farna cerkev St. Danijela prafara Gornje Ziljske doline
- Gurina: arheološke izkopanine Gurina z rekonstruiranim templjem
- Center GeoPark Karnijske Alpe
- Anton Ronacher (1841–1892), gledališčnik
- Wolfgang Waldner (* 1954), državni sekretar, Deželna vlada (Koroške)
- Gabi Waldner (* 1969), novinarka in moderatorka
- Peter Jablonka: Die Gurina bei Dellach im Gailtal. Siedlung, Handelsplatz und Heiligtum. 2001, ISBN 3774929718
- Wilhelm Deuer, Paul Gleirscher, Harald Krahwinkler, Peter G. Tropper, Manfred Wassermann: St. Daniel - Zur Geschichte der ältesten Pfarre im oberen Gailtal und Lesachtal. 2004, ISBN 3-902128-36-4
- Hans P. Schönlaub: Vom Urknall zum Gailtal: 500 Millionen Jahre Erdgeschichte in der Karnischen Region. 1988, ISBN 3-900312-78-8
- Hans P. Schönlaub: Der wahre Held ist die Natur - Geopark Karnische Region. 2005, ISBN 3-85316-021-2
- Thomas Steppan: Die spätromanischen Wandmalereien von St. Helena am Wieserberg. 2009, ISBN 3795422159
- Peter Gamper: Die Gurina - nahe Dellach im Gailtal. 2012, ISBN 978-3-902128-18-8
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
