![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/23/Global_tropical_cyclone_tracks-edit2.jpg/640px-Global_tropical_cyclone_tracks-edit2.jpg&w=640&q=50)
Dež
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih. Kapljice naraščajo zaradi koagulacije in, ko je njihov premer večji od 0,5 mm, prično padati proti zemlji. Ves dež ne doseže zemeljskega površja, nekaj ga pri prostem padanju skozi suhi zrak tudi izhlapi. Dež je glavni vir sladke vode za večino področij sveta, ki zagotavlja ustrezne pogoje za različne tipe ekosistemov, kot tudi vode za hidroelektrarne in namakanje pridelka.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Po_de%C5%BEju_vedno_posije_sonce.jpg/640px-Po_de%C5%BEju_vedno_posije_sonce.jpg)
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/22_Regen_ubt.jpeg/640px-22_Regen_ubt.jpeg)
Imate težave s predvajanjem te datoteke? Glejte stran za pomoč.
Dež igra vidno vlogo v hidrološkem ciklu, v katerem vlaga iz oceanov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo in se prej ali slej vrne v ocean s tokovi in rekami, s čimer se cikel ponovi.
Navadno ima dež pH rahlo pod 6, zaradi absorpcije ogljikovega dioksida iz ozračja, ki v kapljici disociira in tvori majhne količine ogljikove kisline. V nekaterih puščavskih območjih lahko prah v zraku vsebuje dovolj kalcijevega karbonata, da ublaži naravno kislost padavin: v takih področjih je dež lahko nevtralen ali celo bazičen. Dežju z vrednostjo pH pod 5,6 pravimo kisli dež.
Značilen vonj, ki včasih spremlja dež, je posledica ozona (podoben vonju po gnilih jajcih).