Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka
spomenik Unescove svetovne dediščine v Sloveniji / From Wikipedia, the free encyclopedia
Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je izbor del slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, Slovenija, ki jih je Odbor za svetovno dediščino na svojem 44. zasedanju, ki se je začelo 16. julija 2021 na Kitajskem v Fudžouju, sledeč priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS), dne 28. julija 2021 vpisal na seznam svetovne dediščine.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka |
Lega | Slovenija |
Koordinati | 46°03′20″N 14°30′30″E |
Vključuje | Rimski zid na Mirju cerkev sv. Frančiška Asiškega cerkev sv. Mihaela na Barju Narodna in univerzitetna knjižnica Plečnikova tržnica Plečnikove Žale Trnovski most Vegova ulica Zapornica na Ljubljanici |
Kriterij |
|
Referenca | 1643 |
Vpis | 2021 (45. zasedanje) |
Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice s Plečnikovo tržnico in mostovi od Trnovskega pristana do Zapornice) ter Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanje provincialno mesto habsburškega imperija v simbolno narodno prestolnico Slovenije.[1]