De Havilland Mosquito
From Wikipedia, the free encyclopedia
De Havilland DH.98 Mosquito ("Komar") je bil britanski dvomotorni večnamenski bombnik / lovec 2. svetovne vojne. Zaradi velike hitrosti in lesene konstrukcije je dobil vzdevek "leseni čudež" (The Wooden Wonder). Ker je bil zgrajen večinoma iz lesa, ga je bilo težko zaznati z radarjem. Tako je bil nekakšen predhodnik današnjih za radarje nevidnih ("stealth") letal. Med posadkami se je uveljavil tudi vzdevek "Mossie".[1]
DH.98 Mosquito | |
---|---|
Mosquito B Mk IV | |
Vloga | lahki bombnik lovski bombnik nočni lovec jurišno letalo izvidniško opazovalno letalo |
Oblikovalec | Geoffrey De Havilland |
Krstni polet | 25. november 1940 |
Uveden | 1941 |
Status | upokojen |
Glavni uporabniki | Royal Air Force (RAF) Kraljeve kanadske letalske sile (RCAF) Kraljeve avstralske letalske sile (RAAF) Letalske sile ameriške kopenske vojske (USAAF) |
Izdelovan | 1940–1950 |
Število izdelanih | 7.781 |
Zasnovan je bil kot neoborožen hitri bombnik, pozneje so ga začeli uporabljati tudi kot taktični bombnik, lovski bombnik, nočni bombnik, nočno lovsko letalo, jurišno letalo, izvidiniško letalo, sledilno letalo (pathfinder) in fotografsko letalo. Zaradi velike hitrosti, ki je bila povsem primerljiva z lovci tedanjega časa, ga je bilo skorajda nemogoče prestreči. Uporabljala ga je tudi britanska letalska družba British Overseas Airways Corporation (BOAC) za hiter prevoz pomembnih tovorov in tudi oseb. Tako so 6. oktobra 1943 z Mosquitom iz Stockholma na Švedskem preko Norveške na Škotsko (v bombniškem jašku) prepeljali danskega jedrskega fizika Nielsa Bohra (NN 1922). Čez nekaj dni pa na enak način še njegovega sina Aageja Bohra, študenta fizike (NN 1975). Oba sta pozneje sodelovala v 'Projektu Manhattan' (atomska bomba) v ZDA.
RAF je imel posebne, zelo specializirane enote Mosquitov, ki so bile izredno izvežbane v natančnih bombardiranjih. Dve od takih sta bila 138. in 140. polk. Ti t. i. "pin-point" napadi so bili tako natančni, da so bombe in/ali rakete lahko zadevale že vnaprej točno določene dele stavb ali druge cilje. Zelo odmeven je bil napad na nacistični zapor pri Amiensu v Franciji 18. februarja 1944. To operacijo, imenovano "Jericho", sta izpeljali 464. avstralska skupina in 487. novozelandska skupina 140. bombniškega polka. Iz zapora je tako lahko ušlo veliko vidnih poveljnikov in članov francoskega odpora, ki bi bili drugače kmalu ustreljeni. Opremljeni z osmimi nevodenimi 3" raketami pod krili so zelo uspešno napadali nemške vojne ladje, tankerje in podmornice na gladini (med prečrpavanjem goriva, nalaganjem torpedov, hrane, vode, menjavo posadke, izkrcevanjem ranjencev ali bolnikov) ali pa nemške vojaške vlake, cestne transporte, ceste, železniške proge in križišča ter postaje, mostove, letališča, rafinerije, strateške tovarne itn.
Izdelovati so ga začeli leta 1941. Poganjala sta ga dva motorja Rolls-Royce Merlin.
V zraku je bil lahko prepoznaven po repnem smernem krmilu, ki je imelo obliko hrbtne plavuti morskega psa. Tako kot Spitfira in Westland Whirlwinda, ga odlikuje čudovita aerodinamična oblika. Nič čudnega, saj je ravno konstruktor Mosquita dejal: "Letalo čudne oblike lahko čisto spodobno leti, lepo oblikovano letalo pa zmeraj lepo leti!". Zakoni aerodinamike so neizprosni.
Z izdelavo Mosquita se je v letalstvu začela uporaba lepil, kar je danes povsem običajen postopek.
Njegov (malo manjši, enosedi in še veliko hitrejši) naslednik je bil De Havilland DH.103 Hornet (Sršen).