Damari
From Wikipedia, the free encyclopedia
Damari, Damari (kojkojsko ǂNūkhoen, dobesedno črnci, nemško Berg Damara, kar se nanaša na njihovo bivanje na hribovitih in gorskih območjih, imenovani tudi Damani ali Damaqua) so etnična skupina, 8,5 % prebivalstva Namibije (ocena 1996: 100.000). Govorijo kojkojščino (kot ljudstvo Nami) in večina živi v severozahodnih regijah Namibije, pogosto pa jih najdemo tudi drugod po državi. Ni znana kulturna povezava z drugimi plemeni v Afriki. [1] O njihovem izvoru vemo zelo malo. Damari so bili verjetno jugozahodni afriški lovci in nabiralci, sicer Tjimbi, Kvisi in Kvadi, ki so sprejeli kojkojščino priseljencev ljudstva Nami. [2]
Damaqua | |
---|---|
Regije z večjim številom pripadnikov | |
Namibija | - |
- | |
- | |
Jeziki | |
kojkojščina (damarščina) | |
Religija | |
tradicionalna vera, krščanstvo | |
Sorodne etnične skupine | |
ljudstvo Nami, Kvisi, Kvadi, Tjimbi |
V svojem jeziku se imenujejo Daman (-n je množinska končnica). Ime Damaqua izhaja iz dodane končnice -qua/khwa, kar pomeni ljudje. [3] Pred letom 1870 so bili Damari lovci nabiralci, zasedali so večino osrednje Namibije, pasli so ovce in govedo, bili pa so tudi kmetovalci in gojili buče, koruzo, tobak. Znani so bili tudi kot kovači bakra in po sposobnostih za pripravo bakra za izdelavo okraskov, nakita, nožev in konic za kopja iz železa. Tako kot Sani so verjeli v skupno lastnino zemljišč, kar pomeni, da nobeno zemljišče ni bilo last posameznika, ampak ga je Bog namenil vsem. To je bil razlog, da so številni razseljeni Nami in Hereri začeli zasedati to območje, ko so iskali boljšo pašo. Damari so počasi postali njihova delovna sila.
Leta 1960 je južnoafriška vlada prisilila Damare, da so živeli v bantustanu v Damaralandu, ki je bilo območje revnih tal in neenakomernih padavin. Približno polovica še vedno živi tam.