Dagerotipija

Dagerotipija je predhodnica fotografije. To je bil prvi komercialno uspešen fotografski postopek.

Umetnikov atelje, Daguerreov dagerotip iz leta 1837, izdelek hrani Société française de photographie

Beseda dagerotipija je sestavljena iz osebnega imena Daguerre + -tipija (iz grškega typos - udar, vtisk, kov, posnetek).

Dagerotipija je fotografiranje na posebno kovinsko ploščo. Imenovana je po francoskem slikarju in fiziku Louisu Daguerreu. Postopek je bil razvit v 1. polovici 19. stoletja.^[1] Posnetek - dagerotip - je pozitivna slika na spoliranem premazu srebra na bakreni plošči.

Postopek izdelave obsega pet tehnoloških operacij:

• oslojevanje - na bakreno ploščo elektrolitsko nanesejo sloj srebra in ga polirajo do visokega leska
• senzibiliziranje - v komori, ki ne prepušča svetlobe ploščo izpostavijo učinkovanju ionizacijskih jodovih par
• osvetljevanje - v primerni kameri senzibilizirano ploščo osvetljujejo do 20 minut.
• razvijanje - pri razvijanju učinkujejo vroče pare živega srebra, ki se sorazmerno z osvetlitvijo spaja s srebrom na plošči in ustvarja svetle lise
• fiksiranje - spiranje s šibko raztopino kuhinjske soli, s spiranjem dobi slika obstojnost

Sliko na dagerotipu tvori mlečna usedlina živosrebrne spojine v svetlih delih in razkrito srebro črne barve v temnih delih. Nastala slika je ena sama in je ni mogoče razmnoževati.

Med prvimi, ki so ustvarjali slike v dagerotipiji je bil tudi slovenski slikar Primož Škof.

Sklici

1. »Daguerre«. University of California. Pridobljeno 13. avgusta 2016.