Džingiskan
mongolski kan, ki je osvojil velik del Srednje Azije in severne Kitajske / From Wikipedia, the free encyclopedia
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162,[4][5] Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Džingiskan | |||||
---|---|---|---|---|---|
Mongolski kagan (Mongolski kan) | |||||
Vladanje | 1206–1227 | ||||
Kronanje | 1206 na kurultaju ob reki Onon v Mongoliji | ||||
Naslednik | Ögedej | ||||
Rojstvo | cca. 31. maj 1162 Delüün Boldog[d], Hamag Mongol | ||||
Smrt | 18. avgust 1227[1] (65 let) ali 25. avgust 1227[2][3] (65 let) Jinčuan, Zahodni Šia[d] | ||||
Potomci | Džoči Čagataj Ögedej Toluj drugi | ||||
| |||||
Rodbina | Bordžigin | ||||
Oče | Jesugej | ||||
Mati | Hölun |
Na oblast je prišel z združitvijo in pokoritvijo številnih nomadskih plemen severovzhodne Azije. Po osamosvojitvi se je proglasil za velikega kana in začel z vojnimi pohodi proti Kara-Kitajskemu kanatu, Kavkazu, Horezmskemu cesarstvu in dinastijama Xi Xia in Jin ter osvojil velik del Srednje Azije in Kitajske.
Dve leti pred smrtjo je za svojega naslednika izbral sina Ögedeja, razdelil cesarstvo na kanate in jih podelil svojim sinovom in vnukom. Umrl je leta 1227 po uspešni vojni proti Tangutom. Pokopan je v neoznačenem grobu nekje v Mongoliji. Njegovi nasledniki so Mongolsko cesarstvo razširili preko velikega dela Evrazije. Pokorjene ali novoustanovljene vazalne države so obsegale celo sodobno Kitajsko, Korejo, Kavkaz, Srednjo Azijo, velik del vzhodne Evrope in Bližnji vzhod.
Njegove največje zasluge na civilnem področju so uvedba ujgurske pisave kot uradne pisave Mongolskega cesarstva, vzpodbujanje verske strpnosti in trgovanja s tujimi narodi in vzpostavitev pravnega reda z zakonikom Jasa. Današnji Mongoli ga obravnavajo kot očeta Mongolije.[6]