From Wikipedia, the free encyclopedia
Cesarica Koken (孝謙天皇 Koken-teno, 718 – 28. avgust 770), znana tudi kot cesarica Šotoku (称徳天皇 Šotoku-teno) je 46. (kot cesarica Koken) in 48. japonska cesarica (kot cesarica Šotoku)[3] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[4]
Koken / Šotoku | |
---|---|
Japonska cesarica (Koken, prva vladavina) (Šotoku, druga vladavina) | |
Vladanje | 19. avgust 749 – 7. september 758 (prva vladavina) 6. november 764 – 28. avgust 770 (druga vladavina) |
Ustoličenje | August 19, 749 |
Predhodnik | Šomu |
Naslednik | Džunin (po 1. vladavini) Konin (po 2. vladavini) |
Rojstvo | 718[1][2] |
Smrt | 28. avgust 770[2] |
Pokop | Takano no misasagi (Nara) |
Rodbina | Jamato |
Oče | Cesar Šomu |
Mati | Cesarica Komjo |
Cesarica je prvič vladala med leti 749 in 758, potem pa je po uporu Fudživara no Nakamara zopet sedla na prestol med letom 765 in 770, ko je umrla. Zapletena je bila s svečenikom Dokiojem in ga leta 764 imenovala za velikega ministra. Leta 766 je napredoval na položaj Hoo (svečeniški cesar), leta 770 pa je želel postati tudi cesar. Cesaričina smrt in odpor plemstva mu je spodnesel načrte. Ta incident je bil razlog za prestavitev prestolnice iz Nare (Heidžo-kjoja).
V japonski zgodovini je bila Genšo šesta od osmih žensk, ki so zasedle položaj cesarice regentke. Edine dokazane ženske monarhinje pred Genšo so bile cesarice Suiko, Kogjoku/Saimei, Džito, Genmei in Genšo. Po njej sta sledili cesarici Meišo in Go-Sakuramači.
Cesaričino osebno ime (imina) je bilo Abe (阿倍).[5] Njen oče je bil cesar Šomu, njena mati pa cesarica Komjo.[6] Koken tradicionalno častijo na njenem grobu; cesarska hiša je določila Takano no Misasagi (高野陵) v Nari kot njen mavzolej. Kraj je javno dostopen.[7][8]
Leta vladavine cesarice Koken sovpadajo z več imeni dob (nengo).[15]
Leta vladavine cesarice Šotoku sovpadajo z več imeni dob (nengo).[16]
Cesarica je vladala v turbulentnih časih, saj je preživela poskusa prevrata tako Tačibana no Nakamara kot Fudživara no Nakamara.[17] Danes se je spominjamo predvsem zaradi domnevne afere z budističnim menihom Dokioiem (道鏡), ki ga je obdarila z nazivi in močjo. Orakelj iz svetišča Usa, posvečenega kamiju Hačimanu (八幡), je razglasil, da naj bi bil Dokjo okronana za cesarja; ko je cesarica poslala Vake no Kijomara potrditi razglas, je Hačiman izjavil, da naj na prestol sedejo samo potomci cesarske krvi.[18]
Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nič drugače ni bilo niti pri cesarici Šotoku. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.[19] Cesarica Genmei, ki jo je na prestolu nasledila Genšo, ostaja edina izjema temu konvencionalnega argumenta.
Sponzorirala naj bi izdelavo milijona pagod s tiskano sutro - Hjakumanto Dharani, eno največjih izdelav tiskovin na starem Japonskem.
Šotoku je na sredini 8. stoletja ustanovila budistični tempelj Otagi Nenbucu-dži v soseski Arašijama v Kjotu.
Kugjo (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred obdobjem Meidži.
Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarice Koken so vrh organa Daidžo-kan sestavljaliː
Kugjo v času cesarice Šotoku je vključeval položaje:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.