![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Kiev_psalter.jpg/640px-Kiev_psalter.jpg&w=640&q=50)
Cerkvenoslovanščina
liturgični jezik pravoslavne cerkve v Rusiji, Ukrajini in drugih slovanskih pravoslavnih državah / From Wikipedia, the free encyclopedia
Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva. Zgodovinsko je ta jezik nastal iz stare cerkvene slovanščine s prilagoditvijo izgovorjave in pisave ter z zamenjavo nekaterih starih in nepomembnih besed in izrazov z ustreznimi iz ljudskega jezika, na primer iz staroruščine.
Cerkvenoslovanščina | |
---|---|
(endonimi) belorusko царкоўнаславя́нская мо́ва | |
![]() Stran iz Spiridon Psalter napisana v cerkvenoslovanščini | |
Področje | Vzhodna Evropa |
Št. maternih govorcev | Nihče |
indoevropski
| |
Zgodnejše oblike | |
Pisava | glagolica (Glag), cirilica (Cyrs) |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | cu (s staro cerkveno slovanščino) |
ISO 639-2 | chu |
ISO 639-3 | chu (s staro cerkveno slovanščino) |
Glottolog | chur1257 |
Linguasphere | 53-AAA-a |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Csl-luke20.png/640px-Csl-luke20.png)
Pred 18. stoletjem so cerkvenoslovanščino na široko uporabljali kot splošni knjižni jezik v Rusiji. Čeprav se kot tak ni nikoli govoril zunaj cerkva, so ga duhovniki, pesniki in izobraženci uporabljali. V 17. in 18. stoletju je cerkvenoslovanščino zamenjala ruščina v posvetni književnosti, tako da so jo uporabljali le še v cerkvi. V 60. letih 18. stoletja je Mihail Vasiljevič Lomonosov razpravljal o tem, da je bila cerkvenoslovanščina nekakšen »višji slog« ruščine. Znotraj Rusije je to stališče v 19. stoletju počasi izginevalo. Slogovni elementi so se najdlje ohranili v govoru med staroverci (старове́ры ali старообря́дцы) po verski shizmi v ruski pravoslavni cerkvi v poznem 17. stoletju.
Cerkvenoslovanščino so v več različicah uporabljali kot liturgični in knjižni jezik v drugih pravoslavnih deželah - Belorusiji, Ukrajini, Romuniji, Srbiji, Bolgariji in Makedoniji dokler je niso zamenjali narodni jeziki. Rabili so jo le še v liturgiji.
Ruščina si je od cerkvenoslovanščine sposodila veliko besed. Ker sta oba jezika slovanska, po navadi mislijo, da so to le različice ruskih besed. Na primer:
rusko | cerkvenoslovansko | slovensko |
го́род [1] gorod | град grad | mesto |
горя́чий gorjačij | горящий gorjaščij | vroč, gorek |
зо́лото [1] zoloto | злато zlato | zlato |
ро́вный rovnij | равный ravnij | raven, gladek |
рожа́ть[2] rožat | рождать roždat | poroditi |
[1] - rusko polnoglasje, [2] - tudi рожда́ть (porajati, poroditi). |
Cerkvenoslovanščina je pisana v cirilici, s tem, da uporablja nekatere starinske črke in ločevalna znamenja (diakritične znake). Trenutno je računalniška podpora za ta jezik zelo majhna in si morajo ljudje drugače pomagati.