Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države. Stavba, ki je zdaj muzej, je uradno znana kot stolnica/sobor zaščitnice svete Device na jarku (Собо́р Покрова́ Пресвято́й Богоро́дицы, что на Рву /Sobor Pokrova Presvjatoj Bogorodici, čto na Rvu) ali Pokrovska stolnica (Покро́вский собо́р/Pokrovski sobor).[3] Zgrajena je bila od leta 1555 do 1561 po naročilu Ivana Groznega in spominja na zajetje Kazana in Astrahana. Bila je najvišja zgradba v mestu do dokončanja zvonika Ivana Velikega leta 1600.[4]
Cerkev Vasilija blaženega | |
---|---|
Собор Покрова Пресвятой Богородицы | |
55°45′9.000″N 37°37′23.002″E | |
Kraj | Rdeči trg, Moskva |
Država | Rusija |
Verska skupnost | Ruska pravoslavna Cerkev |
Spletna stran | State Historical Museum |
Zgodovina | |
Status | Državni zgodovinski muzej z občasnimi cerkvenimi službami od leta 1991 |
Posvečena | 12. julij 1561 (1561-07-12)[1] |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | aktivna |
Kulturna dediščina | 1990 |
Arhitekt | Barma in Postnik Jakovlev |
Vrsta arhitekture | cerkev |
Začetek gradnje | 1555 |
Konec gradnje | 1561 |
Lastnosti | |
Višina | 47,5 m[2] |
Število kupol | 10 |
Št. zvonikov | 2 |
Unescova svetovna dediščina | |
Uradno ime | Kremlin and Red Square, Moscow |
Kriterij | Kulturno: i, ii, iv, vi |
Referenca | 545 |
Vpis | 1990 (14. zasedanje) |
Prvotna zgradba, znana kot Cerkev svete Trojice in pozneje stolnica svete Trojice, je vsebovala osem cerkva, razporejenih okoli devete, osrednje cerkve; leta 1588 je bila postavljena deseta cerkev nad grobom čaščenega lokalnega svetnika Vasilija (Bazilij). V 16. in 17. stoletju je bila cerkev, ki je bila (tako kot vse cerkve v bizantinskem krščanstvu) doživljana kot zemeljski simbol nebeškega mesta, popularno znana kot Jeruzalem in je služila kot alegorija Jeruzalemskega templja v vsakoletni procesiji na Cvetno nedeljo, ki sta se je udeležila moskovski patriarh in car.[5]
Stavba je oblikovana kot plamen kresa, ki se dviga v nebo, zasnova, ki v ruski arhitekturi nima vzporednice. Dmitrij Švidkovski v svoji knjigi Ruska arhitektura in zahod navaja, da »je kot nobena druga ruska zgradba. Nič podobnega ni mogoče najti v celotnem tisočletju bizantinske tradicije od 5. do 15. stoletja ... nenavadnost, ki osupne s svojo nepričakovanostjo, zapletenost in bleščeče prepletanje številnih podrobnosti njene zasnove«.[6] Cerkev je napovedala vrhunec ruske nacionalne arhitekture v 17. stoletju.
Kot del programa državnega ateizma je bila cerkev odvzeta ruski pravoslavni skupnosti kot del antireligioznih akcij Sovjetske zveze in je od leta 1928 delovala kot oddelek Državnega zgodovinskega muzeja. Popolnoma sekularizirana je bil leta 1929 in ostaja last Ruske federacije. Cerkev je od leta 1990 del Unescove svetovne dediščine Moskovski Kremelj in Rdeči trg [7]. Pravzaprav ne gre za Kremelj, ampak je v zahodnih medijih med hladno vojno pogosto služil kot vizualni metonim za Rusijo in Sovjetsko zvezo, in so jo tujci včasih pomešali s samim Kremljem. Z razpadom Sovjetske zveze leta 1991, so bile od leta 1997 obnovljene tedenske pravoslavne krščanske maše z molitvijo k svetemu Vasiliju.[8]