![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Klagenfurt_Innere_Stadt_Landhaus_NO-Ansicht_31072008_01.jpg/640px-Klagenfurt_Innere_Stadt_Landhaus_NO-Ansicht_31072008_01.jpg&w=640&q=50)
Celovec
glavno mesto zvezne dežele Koroške v Avstriji / From Wikipedia, the free encyclopedia
Celovec ob Vrbskem jezeru (nemško Klagenfurt, od 1. 2. 2008 Klagenfurt am Wörthersee[2][3] - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Prebivalstvo Celovca šteje nekaj več kot 100.000 ljudi (2020; skupaj z upravnim okrajem Celovec-okolica/podeželje, ki vključuje tudi mesto Borovlje in na jugu sega vse do Karavank/slovenske meje, pa okoli 161.000).
Celovec ob Vrbskem jezeru Klagenfurt am Wörthersee | |
![]() | |
![]() | |
Upravna delitev in vodenje | |
---|---|
Država | ![]() |
Dežela | Koroška |
Okraj | Statutarno mesto |
Župan | Dr.med.univ Marie-Luise Mattiaschitz (SPÖ) |
Geografske značilnosti | |
Površina | 120,11 km² |
Nadmorska višina | 446 m |
Statistika prebivalstva | |
Prebivalstvo | 101.300 (1 januar 2020)[1] |
- Gostota | 843 preb/km² |
Ostale informacije | |
Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
Avtomobilske oznake | K |
Poštna številka | 9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072 |
Območna številka | 0463 |
Spletna stran | www.klagenfurt.at |
Lega statutarnega mesta Celovec | |
![]() |
Celovec je izletniška točka z gorami južno in severno od njega. Ob robu mesta leži veliko parkov in 23 gradov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev vodnjak na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega jezera, največjega koroškega in enega od najtoplejših alpskih jezer.
Celovec je sedež Alpsko-jadranske univerze (ustanovljene 1970), od leta 2019 pa tudi Zasebne glasbene univerze Gustava Mahlerja (Gustav Mahler Privatuniversität für Musik), bivšega Koroškega deželnega konservatorija (Kärntner Landeskonservatorium). V Celovcu so mdr. Mestna galerija, Koroški muzej moderne umetnosti, Alpen-Adria-Galerie, planetarij, največji mestni park - Park Evrope, ki leži med mestom in Vrbskim jezerom itd.
Od njene ozemeljske razširitve leta 1787 je Celovec sedež dvojezične nemško-slovenske krške škofije.
Celovec ima tudi letališče.
Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko versko-kulturno središče, kjer so v bogoslovju negovali slovenski jezik, v Celovcu pa je imela v letih 1851 do 1918 sedež Mohorjeva družba. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter 1957 ustanovljena slovenska gimnazija (Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu) in kasneje še dvojezična Zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu.
Jožef Stefan, Ingeborg Bachmann in Robert Musil so tri znamenite osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime celo enem izmed 191 otokov Dežele Franca Jožefa v Severnem ledenem morju, ki spada k Rusiji (rusko Остров Клагенфурт - otok Klagenfurt).