Cahors
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot. Njegovo ime je danes poznano po oznaki francoske vinorodne regije. Leta 2009 je mesto imelo 19.948 prebivalce.
Cahors | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 44°26′51″N 1°26′26″E | |
| Država | Francija |
| Regija | Oksitanija |
| Departma | Lot |
| Okrožje | Cahors |
| Kanton | Cahors-Jug Cahors-Severovzhod Cahors-Severozahod |
| Interkomunaliteta | Skupnost občin Pays de Cahors |
| Upravljanje | |
| • Župan (2008-2014) | Jean-Marc Vayssouze-Faure |
| Površina 1 | 64,72 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 20.141 |
| • Gostota | 310 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 46042 /46000 |
| Nadmorska višina | 105–332 m m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Mesto leži v južni Franciji ob reki Lot 115 km severno od Toulousa. Skozenj poteka ena od štirih romarskih poti v Santiago de Compostelo Via Podiensis z začetkom v Le Puy-en-Velayu.
Cahors je sedež treh kantonov:
- Kanton Cahors-Jug (del občine Cahors, občine Arcambal, Labastide-Marnhac, Le Montat, Trespoux-Rassiels),
- Kanton Cahors-Severovzhod (del občine Cahors, občine Lamagdelaine, Laroque-des-Arcs, Valroufié),
- Kanton Cahors-Severozahod (del občine Cahors, občine Espère, Mercuès, Pradines).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Castelnau-Montratier, Catus, Cazals, Lalbenque, Lauzès, Luzech, Montcuq, Puy-l'Évêque in Saint-Géry z 75.884 prebivalci.
Ustanovitev kraja sega nazaj v keltske čase. Njegovo ime izhaja iz plemena Cadurques, od tod tudi današnje ime za njegove prebivalce - Cadurciens. V rimskem obdobju se je kraj imenoval Divona Cadureorum, kasneje Cadurca. V zgodnjem srednjem veku je postal sedež škofije in bil na podlagi ugodne zaščitne lege že v 6. stoletju premožno trgovsko mesto. Od 9. stoletja je bilo podrejeno Toulousu. Največji pomen je Cahors doživel v 13. stoletju, ko je postal prvo bančno središče Evrope. Zaradi oderuških obresti ga je Cerkev označila za grešnega, kot takega pa ga je omenjal tudi Dante v svojem Peklu skupaj s Sodomo.
V kraju je bil leta 1249 rojen čevljarjev sin Jacques Duèze oz. d'Euse, za časa Avignonskega izgnanstva papež Janez XXII.
Med stoletno vojno je bil z mirom v Brétignyju (1360) brez boja predan Angležom, vrnjen Franciji leta 1428.
Cahors je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Katedrala sv. Štefana, grajena v letih 1080-1135,
- most Valentré, simbol kraja, (1308-1378),
- cerkev sv. Jerneja (14. stoletje).
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
