Bosanščina

Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina. Uporablja jo 2 milijona ljudi, predvsem Bošnjakov v Bosni in Hercegovini in drugod. Bosanski jezik je uradni jezik, poleg srbščine in hrvaščine v Bosni in Hercegovini. Vse tri nacionalne variante v jezikoslovju veljajo za en jezik.^[2][3][4]

Bosanščina
bosanski/босански
Izgovarjava	bɔ̌sanskiː
Materni jezik	Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška, Črna gora in sosednje regije
Št. maternih govorcev	2,5–3,5 milijonov (2008)[1] (število je sporno)
Jezikovna družina	indoevropski baltsko-slovanski slovanski južnoslovanski zahodni južnoslovanski srbohrvaščina štokavščina bosanščina
Uradni status
Uradni jezik	Bosna in Hercegovina
Priznani manjšinski jezik	Srbija  Črna gora  Severna Makedonija  Kosovo[a]
Jezikovne oznake
ISO 639-1	bs
ISO 639-2	bos
ISO 639-3	bos
Glottolog	bosn1245
Linguasphere	del 53-AAA-g
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Bošnjaki so izvorno govorci nekaterih narečij štokavskega narečja, v glavnem novoštokavskega ikavskega (t. i. bosansko-dalmatinsko narečje) in šćakavsko ijekavskega (t. i. vzhodno-bosansko narečje), ki ga govorijo Bošnjaki in Hrvati, novoštokavskega ijekavskega (t. i. vzhodnohercegovski-krajiški), ki si ga delijo s Srbi, Črnogorci in Hrvati, ter nenovoštokavskega ijekavskega (t. i. zetsko-južnosandžaško narečje), v katerem govorijo Bošnjaki, Črnogorci in Srbi.

Bosanski jezik se piše v latinici in vsebuje več turških in drugih orientalskih vplivov kot srbščina in hrvaščina.

Glej tudi

• arabica
• bosančica
• srbohrvaščina

Opombe

a.

^ Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.

Sklici

1. »Accredited Language Services: An Outline of Bosnian Language History«. Accredited Language Services. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 12. avgusta 2012.
2. Kordić, Snježana (2005). »I dalje jedan jezik«. Sarajevske sveske. Št. 10. Sarajevo. str. 83–89. ISSN 1512-8539. SSRN 3432980.
3. Kafadar, Enisa (2009). »Bosnisch, Kroatisch, Serbisch – Wie spricht man eigentlich in Bosnien-Herzegowina?«. V Henn-Memmesheimer, Beate; Franz, Joachim (ur.). Die Ordnung des Standard und die Differenzierung der Diskurse; Teil 1. Frankfurt am Main: Peter Lang. str. 103. OCLC 699514676. Pridobljeno 2. avgusta 2012.
4. Kordić, Snježana (2011). »Jezična politika: prosvjećivati ili zamagljivati?«. V Gavrić, Saša (ur.). Jezička/e politika/e u Bosni i Hercegovini i njemačkom govornom području: zbornik radova predstavljenih na istoimenoj konferenciji održanoj 22. marta 2011. godine u Sarajevu (PDF). Sarajevo: Goethe-Institut Bosnien und Herzegowina ; Ambasada Republike Austrije ; Ambasada Švicarske konfederacije. str. 60–66. ISBN 978-9958-1959-0-7. SSRN 3434489. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. septembra 2013. Pridobljeno 4. maja 2013.

Nadaljnje branje

• Alexander, Ronelle (2006). Bosnian, Croatian, Serbian, a Grammar: With Sociolinguistic Commentary. str. 1–2.

Zunanje povezave

• rjecnik.ba Slovar bosanščine