Bjendžong
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bjendžong (kitajsko 編鐘) je starodavno kitajsko glasbilo, sestavljeno iz niza bronastih zvonov, na katere se igra melodično. Kitajska je bila prva država, ki je izdelala in uporabljala zvonove kot glasbilo.[1] Nekakaj najdenih zvonov je starih 2000 do 3600 let. Zvonovi so bili obešeni na lesen okvir. Nanje se je udarjalo z lesenim kladivom ali palico. Na istem zvonu se je lahko igralo dva tona. Bjendžong in bjenčing, podobno glasbilo s kamnitimi zvonovi, sta bili pomembni glasbili v starodavni kitajski obredni in dvorni glasbi.
Bjendžong | |||||||||||||||||||
Kitajsko ime | |||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Tradicionalno kitajsko | 編鐘 | ||||||||||||||||||
Poenostavljeno kitajsko | 编钟 | ||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Korejsko ime | |||||||||||||||||||
Hangul | 편종 | ||||||||||||||||||
Hanja | |||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Med dinastijo Song je bilo na korejski dvor uvoženih več bjendžongov. Glasbilo, ki se v korejščini imenuje pjeondžong, je postalo pomemben del korejske obredne in dvorne glasbe in je še vedno v rabi. V Vietnamu so glasbilo imenovali biên čung in ga uporabljali pri obredih na dvoru v Huếju. V japonščini se glasbilo imenuje henšō.