![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Bytownite-mrz296a.jpg/640px-Bytownite-mrz296a.jpg&w=640&q=50)
Bitovnit
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od čistega albita (NaAlSi3O8) do čistenga anortita (CaAl2Si2O8). Bitovnit je po definiciji sestavljen iz 30-10 % albita in 70-90 % anortita, zato se ga običajno zapiše s splošno formulo (Ca,Na)[(Al,Si)2Si2O8].[4] Plagioklazne glinence se brez kemijske analize lahko loči po njihovih lomnih količnikih in gostotah. Bitovnit tako kot drugi plagioklazi kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu. Kristali so sive, bele ali slamnato rumene barve, lahko tudi brezbarvni.
Bitovnit | |
---|---|
![]() Nekoliko zaobljen aluvialni kristal bitovnita iz rudnika Dorado, Chihuahua, Mehika; velikost 3,7 × 2 × 1,3 cm | |
Splošno | |
Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci |
Kemijska formula | (Ca,Na)[Al(Al,Si)Si2O8] |
Strunzova klasifikacija | 09.FA.35 |
Klasifikacija DANA | 76.01.03.05 |
Kristalna simetrija | Triklinska pinakoidna 1, prostorska skupina C1 |
Osnovna celica | a = 8,178 Å, b = 12,870 Å, c = 14,187 Å, α = 93,5°, β = 115,9°, γ = 90,63°, Z = 8 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 275,01 g/mol |
Barva | Brezbarven, bela, siva |
Kristalni habit | Običajno kot klavna masa ali zrna brez razvitih kristalnih površin v masivnih agregatih, redkeje tudi kristali, sploščeni na [010] |
Kristalni sistem | Triklinski |
Dvojčičenje | Običajno albitsko, lahko tudi karlovarsko, manebaško in bavensko |
Razkolnost | Popolna na [001], dobra na [010], nepopolna na [110] |
Lom | Neraven do školjkast |
Žilavost | Krhek |
Trdota | 6 – 6,5 |
Sijaj | Steklast, na razkolih bisern |
Barva črte | Bela |
Prozornost | Prozoren do prosojen |
Specifična teža | 2,72 – 2,74 |
Gostota | 2,7 – 2,72 g/cm3, povprečna: 2,71 g/cm3 |
Optične lastnosti | Dvoosen (+/-) |
Lomni količnik | nα = 1,563 – 1,572, nβ = 1,568 – 1,578, nγ = 1,573 – 1,583 |
Dvolomnost | δ = 0,010 – 0,011 |
Pleohroizem | Brezbarven |
Kot 2V | Izmerjen: 86°, izračunan: 80° - 88° |
Disperzija | Močna, r > v |
Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
Diagnostične značilnosti | Videz, dvojčične raze, gostota, lomni količnik |
Drugo | IMA ga ne priznava za samostojen mineral |
Sinonim | Ab20, An80 |
Sklici | [1][2][3] |
Vsi plagioklazni glinenci se dvojčičijo po albitnem zakonu in tvorijo sklade dvojčkov, ki so debeli od nekaj odlomkov milimetra do nekaj milimetrov. Sloji na površini izgledajo kot raze, ki se v nasrotju s pravimi razami pojavljajo tudi na razkolnih ploskvah. Bitovnit se dvojčiči tudi po karlovarskem, manebaškem in bavenskem zakonu. Popolni dvojčki so kljub pogostemu dvojčičenju redki.[5]
IMA ga na priznava kot samostojen mineral.