![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Bundesarchiv_Bild_101I-738-0276-25A%252C_Villers-Bocage%252C_zerst%25C3%25B6rter_Cromwell-Panzer.jpg/640px-Bundesarchiv_Bild_101I-738-0276-25A%252C_Villers-Bocage%252C_zerst%25C3%25B6rter_Cromwell-Panzer.jpg&w=640&q=50)
Bitka za Villers-Bocage
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bitka za Villers-Bocage je ena izmed bitk druge svetovne vojne, ki se je odvijala v sklopu bitke za Normandijo. Potekala je 13. junija 1944, en teden po zavezniški invaziji na Normandijo. Povod za bitko je bil britanski namen, da bi izkoristili prazen prostor v nemški obrambi zahodno od mesta Caen. Po dveh dneh bojev v in okrog majhnega mesta Villers-Bocage se je britanska enota umaknila večinoma nedotaknjena.
Bitka za Villers-Bocage | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del operacije Perch | |||||||
![]() Uničen britanski artilerijski opazovalni tank Cromwell na glavni cesti v Villers-Bocage; eden izmed več kot ducata oklepnih vozil, ki jih je uničil Michael Wittmann. Temu tanku je poveljeval stotnik Paddy Victory iz. 5. polka Kraljeve konjeniške artilerije[1] | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
![]() |
![]() | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
![]() ![]() |
![]() ![]() | ||||||
Moč | |||||||
~60 tankov[14] |
2 ad-hoc bojni skupini[15][16] | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
~217 žrtev 23–27 tankova |
Neznano 8–15 tankova | ||||||
Več civilistova | |||||||
aPodrobnejši podatki so v poglavju Žrtve |
Tako Britanci kot Nemci so se zavedali pomembnosti Caena v bitki za Normandijo. V dneh po zavezniški invaziji 6. junija so Nemci vzpostavili močne obrambne položaje zunaj mesta. 9. junija je propadel britanski dvokraki poskus obkolitve in zavzetja Caena, toda na britanskem desnem boku so tam nastanjene ameriške enote uspele prodreti skozi nemško obrambo. S tem so omogočili, da so zavezniki obšli Caen, pri čemer je osnovo predstavljala okrepljena britanska 22. oklepna brigada iz sestave 7. oklepne divizije »Puščavske podgane«, ki je prodirala proti Villers-Bocageu. Britanski poveljniki so upali, da bo navzočnost močne zavezniške sile v nemškem zaledju (glede na Caen) prisilila nemške branilce k umiku ali predaji.
Pod poveljstvom brigadirja Williama »Loonyja« Hindeja[nb 2] je 22. oklepna brigada dosegla Villers-Bocage brez resnega incidenta, a ko so 13. junija brigadni prednji elementi hoteli prodreti naprej iz naselja, so padli v zasedo nemških tankov Tiger I iz sestave schwere SS-Panzer-Abteilung 101. V manj kot 15 minutah so številni tanki, protioklepni topovi in transportna vozila postali žrtve nemških tankistov, pri čemer je večino samostojno uničil SS-Obersturmführer Michael Wittmann. Potem, ko so prispele okrepitve, so Nemci izvedli protinapad, ki pa so ga Britanci zavrnili. Toda po šestih urah se je Hinde odločil, da zapusti naselje, pri čemer je nato prestavil brigado na boljše obrambne položaje zunaj naselja. Naslednji dan se je nadaljevala t. i. bitka za otok. Britanci so uspešno zavrnili nemške napade, nato pa je brigada dobila nasprotujoči si ukaz zapustiti fortifikacije in se umakniti. Posledično Villers-Bocage ni igral nobene večje vloge v bitki za Caen. Naselje je bilo dokončno osvobojeno šele 4. avgusta, do takrat pa ga je Kraljevo vojno letalstvo dvakrat močno bombardiralo in je bilo večinoma v ruševinah.
Bitka za Villers-Bocage je med vojaškimi zgodovinarji še vedno zelo priljubljeni in raziskovani del bitke za Normandijo, saj predstavlja konec zavezniškega neoviranega napredovanja po Normandiji in začetek bojevanja izčrpavanja za Caen. Večina zgodovinarjev se strinja, da je bil neuspeh zaveznikov posledica premajhnega zaupanja višjih poveljnikov svojim enotam, pogosto pa neuspeh pripisujejo tudi premajhni britanski vojaški enoti. Med samo bitko pa je največ zanimanja vzbudila Wittmannova samostojna akcija, ki pa je predmet mnogih polemik, saj naj bi ji nekateri zgodovinarji pripisali prevelik pomen k izidu celotne bitke za Villers-Bocage.