Barvanje po Papanicolaouu
From Wikipedia, the free encyclopedia
Barvanje po Papanicolaouu je v histologiji postopek barvanja z vodno raztopino hematoksilina v kombinaciji z drugimi barvili v etanolu za citodiagnostiko.[1] Gre za večbarvno tehniko citološkega barvanja, ki jo je leta 1942 razvil George Papanicolaou.[2][3][4] Je eden od najpogosteje uporabljenih postopkov citološkega barvanja,[2] zlasti v citodiagnostiki raka.[1] Najbolj znana je njegova uporaba pri diagnosticiranju raka materničnega vratu (t. i. test PAP), uporablja pa se tudi za barvanje neginekoloških vzorcev, zlasti različnih telesnih izločkov in bioptičnih vzorcev organiv in tkiv, pridobljenih s tankimi iglami.[5][6] Papanicolaou je v letih 1942, 1954 in 1960 objavil tri različne formulacije barvil za ta postopek barvanja.[3]