From Wikipedia, the free encyclopedia
Balkón (iz italijanske besede balcone, gradbeni oder, francosko balcon; staro-visokonemško balcho - bruno - tram, prečnik; verjetno sorodno perzijskemu بالكانه bālkāneh ali starejši različici پالكانه pālkāneh) je vrsta ploščadi, police iz zidu, ki jo podpirajo stebri ali konzolni nosilci, in je zaprta z ograjo.
Pogovorno se izraz balkon uporablja posplošeno za štrlečo pohodno platformo različnih tipov. V arhitekturi in gradbeništvu pa razlikujemo med različnimi oblikami:
Našteti deli imajo funkcijo povečanja stanovanjskega prostora.
Delno, pol ali polno odprt prostor na ali pod nivojem hiše, pa se imenuje terasa. Če je območje pokrito s streho, se imenuje veranda.
Reprezentančen balkon pogosto najdemo na reprezentančnih zgradbah, ki gledajo na javne ulice in trge. Ime se nanaša na dejstvo, da so se na takih balkonih pojavljali dostojanstveniki in se kazali občinstvu zunaj stavbe. Taki balkoni so bili znani iz cerkvene arhitekture vse do konca 19. stoletja, in imeli lastna merila za nove stavbe v skladu s svojimi pravili.[1] Reprezentančni balkon je običajno obdan z ograjo (masivno strukturo za zaščito pred padcem). V sodobnih stavbah je ograja preprosta in obdaja balkon z dveh ali treh strani.[2] Primer za to je loggia v baziliki Sv. Petra v Rimu, kjer se predstavlja papež.
Balkoni so namenjeni sedenju na prostem. V stanovanjski gradnji so, do konca leta 1930, gradili tako imenovane okrasne balkone na cestnih pročeljih stavb in kot gospodarske balkone na dvoriščnih fasadah. Ti so bili običajno pred kuhinjami in namenjeni za delo na prostem ali za sušenje perila. Minimalna globina je bila 1,00 m = 1 stol.
Z zasteklitvijo balkona nad parapetom dobimo okno, ki lahko služi kot majhen steklenjak in tudi kot dvojna fasada, za zaščito proti hrupu. Na jug obrnjeni balkoni ponujajo možnost spreminjanja velikosti poleti z učinkovitim senčenjem pod okni. V zimskem času, ko je sonce nizko, in ne odda sence na osnovno okno tak balkon omogoča pasivno izrabo sončne energije.
V južni Nemčiji in Avstriji balkon imenujejo tudi Schrot iz schröten - križan[3][4]), v skladu z dolgotrajno tradicijo predalčne lesene gradnje ali Gangl (narečno gank).
Ti balkoni so služili manj uživanju in bolj suhemu skladiščenju blaga.[5] Pomembne funkcije so bile zatrep in kap, glede na položaj strehe. Na fasadi kmečke hiše je bil balkon predvsem na vzhodni ali južni legi. Za nekatere vrste kmečkih hiš alpskega tipa so značilne večnadstropne gradnje s fasadami na treh straneh (razen na severni strani), ki imajo balkone.
Balkon lahko izstopa iz talne plošče ali neke platforme, ki je nameščena na konzoli ali konzolnih nosilcih na zunanji steni stavbe.
Balkoni so izdelani iz lesa, kamna, betona ali kovine. Zgrajeni so predvsem v smislu zaščite pred padcem in v skladu z zakonskimi zahtevami. Balkon višine več kot en meter, mora imeti ograjo visoko vsaj 100 cm. Pri višini več kot dvanajst metrov, mora biti ograja visoka vsaj 110 cm. [6]
Pri starih balkonih, ki ležijo na nosilcu talne talne plošče, pogosto nastajajo toplotni mostovi, zlasti v armirano betonskih konstrukcijah. V sodobnih balkonih posebni konektorji zagotavljajo potrebno toplotno ločitev in toplotno izolacijo. Kot alternativa statičnim strukturam, lahko balkon stoji pred stavbo in je samo zasidran na zunanji steni.
Balkon je tipičen element stavbe podeželskih območij, v mestih se je pojavil v poznem 18. in v 19. stoletju, ko so se izboljšale razmere na ulicah - do takrat so bile primernejše lože na dvoriščni strani hiš, ulične fasade pa so ostale gladka. Danes so balkoni običajni na vseh vrstah stavb.
Balkoni so pogosto okrašeni z okrasnimi grmovnicami, lončnicami, rožami in aromatičnimi rastlinami.
Mnogi ljudje preživijo poletne počitnice na balkonu.
Imena proizvajalcev za modele balkonov se pogosto sklicujejo na izvor zasnove, kot na primer italijanski balkon, španski balkon, mehiški balkon, ekvadorski balkon. Nanašajo pa se tudi na obliko in tip ograje, ki se uporablja za balkonske ograje.
Eden od najbolj znanih balkonov je v Veroni, znan po tradicionalni uprizoritvi znani kot "balkonska scena" v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.