Avala, Beograd
From Wikipedia, the free encyclopedia
Avala (srbsko Авала) je hrib, ki se nahaja 16 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Srbije, Beograda.[1] Predstavlja severni konec Šumadijske grede, ki se razteza od gore Rudnik skozi nizko Šumadijo in predstavlja razvodnico med Savo in Donavo. Nadmorska višina Avale je 511 m in se dviga približno 200 m nad okolico razgibanega terena. Mineral avalit je dobil ime po Avali, na kateri je najden. Leta 1859 je knez Miloš Obrenović določil, da se Avala ogradi in zaščiti.
Avala | |
---|---|
Lega: Srbija | |
Najvišja točka | |
Nadm. višina | 511 metrov |
Koordinate | 44°41′26″N 20°30′51″E |
Poimenovanja | |
Domače ime | (arabsko) |
Slovenski prevod | prepreka, zatočišče |
Jezik imena | arabsko |
Leta 1936 je bila Avala razglašena za nacionalni park, predsestvo ljudske skupščine leta 1946 pa je odločilo, da gre za premoženje splošnega pomena. Na zavarovanem področju je približno 600 rastlinskih vrst, kjer se nahajajo posebne zdravilne vrste rastlin kot so (srpsko: zanovet, zlatan in zelenika). Avala je poraščena z naravnimi gozdovi in zasajenim borovim gozdom in je hkrati eno od najbolj priljubljenih sprehajališč Beograjčanov.
Proti koncu leta 2007 je mestni svet v Beogradu razglasil Avalo za varovano območje s skupno površino približno 489 hektarjev.