Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda
atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo v Sarajevu leta 1914; temeljni dogodek za prvo svetovno vojno / From Wikipedia, the free encyclopedia
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. Princip je bil eden od skupine šestih atentatorjev, v kateri so bili še Muhamed Mehmedbašić, Vaso Čubrilović, Nedeljko Čabrinović, Cvjetko Popović in Trifko Grabež (eden Bošnjak in pet Srbov zapored), ki jo je vodil Danilo Ilić, bosanski Srb in član tajne družbe Črna roka.[1] Politični cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske, da bi jih lahko združili v Jugoslavijo.[2] Motivi zarotnikov so bili skladni z gibanjem, ki je kasneje postalo znano kot Mlada Bosna. Atentat je neposredno pripeljal do začetka prve svetovne vojne, ko je Avstro-Ogrska nato Kraljevini Srbiji izdala ultimat, ki pa je bil delno zavrnjen. Avstro-Ogrska je nato Srbiji napovedala vojno,[3] ki je sprožila ukrepe, ti pa so privedli do vojne med večino evropskih držav.[4]
Članek potrebuje lekturo. Razlog za to je: delno avtomatski prevod. (mesec ni naveden) |
Atentat na nadvojvodjo Franca Ferdinanda | |
---|---|
Lokacija | Sarajevo, takratna Avstro-Ogrska |
Datum | 28. junij 1914 |
Žrtve | 2 (Franc Ferdinand in Sofija Hohenberška) |
Storilec | Mlada Bosna |
Srbsko vojaško zaroto je organiziral načelnik srbske vojaške obveščevalne službe Dragutin Dimitrijević ob pomoči majorja Vojislava Tankosića in Radeta Malobabića,[1] srbskega obveščevalnega agenta. Tankosić je atentatorje oborožil z bombami in pištolami ter jih izuril. Atentatorji so dobili dostop do iste tajne mreže varnostnih hiš in agentov, ki jo je Malobabić uporabljal za infiltracijo orožja in operativcev v Avstro-Ogrski.[5]
Atentatorji, ključni člani tajne mreže in ključni srbski vojaški zarotniki, ki so bili še živi, so bili aretirani, sojeni, obsojeni in kaznovani.[6] Tistim, ki so bili aretirani v Bosni, so sodili v Sarajevu oktobra 1914. Ostalim zarotnikom so aretirali in sodili pred srbskim sodiščem na francosko nadzorovani Salonski fronti v letih 1916–1917 zaradi nepovezanih lažnih obtožb;[5] Srbija je usmrtila tri največje vojaške zarotnike.[7][8] Veliko tega, kar je znano o atentatih, izhaja iz teh dveh sojenj in s tem povezanih zapisov.[9] Principova zapuščina je bila po razpadu Jugoslavije podvržena ponovni oceni in javno mnenje o njem v državah naslednicah je večinoma razdeljeno po etnični pripadnosti.[10]