Atahualpa
zadnji vladar imperija Inkov (1500–1533) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Atahualpa (v kečua Ata-wallpa pomeni petelin[4]), inkovski vladar, * ok. 1500, † 1533.
Atahualpa | |
---|---|
Rojstvo | cca. 1500[1] Quito, Cusco[2] |
Smrt | 29. avgust 1533({{padleft:1533|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[3] ali 26. julij 1533 Cajamarca[d] |
Državljanstvo | inkovski imperij |
Poklic | vladar |
Bil je trinajsti inkovski vladar in čeprav je imel naslednike, ki so jih imenovali Španci, velja za zadnjega vladarja Inkovskega imperija.
Ko se je Huascar v Cuscu kronal za vladarja, je Atahualpa računal s severno veteransko vojsko svojega očeta, Huayne Capaca in z dediščino so-oblasti iz mesta Quita, čeprav je bila podrejena tisti v Cuscu. Po nekaj dogodkih, ki so zanetili plamen nesoglasja med obema bratoma, se je začela krvava inkovska državljanska vojna.[5]
Po treh bitkah je Atahualpa leta 1532 v Quipaypanu blizu Cusca premagal Huascarja in se proglasil za Inko ali vladarja. Potem je v mestu Cajamarca spoznal Špance, kjer je, po tradicionalni različici, po nepričakovani španski zasedi, postal zapornik Francisca Pizarra. V nekaj mesecih so ga Španci obtožili izdaje, skrivanja zaklada, konspiracije proti španski kroni in umora Huascarja. Za odkupnino je ponudil dve sobi polni srebra in eno polno zlata. Obljubo je izpolnil, a Španci niso izpolnili svojega dela, obsodili so ga na smrt z usmrtitvijo na garoti (naprava za usmrtitev).