From Wikipedia, the free encyclopedia
Asparagin (okrajšano kot Asn ali N; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). V stranski verigi se nahaja karboksamidna skupina. Asparagin ni esencialna aminokislina. Kodona, ki kodirata asparagin, sta AAU in AAC.[2]
Imena | |
---|---|
IUPAC ime
asparagin | |
Druga imena
2-amino-3-karbamoilpropanojska kislina | |
Identifikatorji | |
3D model (JSmol) |
|
ChEBI | |
ChEMBL | |
ChemSpider | |
DrugBank | |
ECHA InfoCard | 100.019.565 |
KEGG | |
PubChem CID |
|
UNII | |
CompTox Dashboard (EPA) |
|
| |
| |
Lastnosti | |
C4H8N2O3 | |
Molska masa | 132,12 g·mol−1 |
Videz | beli kristali |
Gostota | 1,543 g/cm3 |
Tališče | 234 °C (453 °F; 507 K) |
Vrelišče | 438 °C (820 °F; 711 K) |
2,94 g/100 mL | |
Topnost | topen v kislinah, alkalijah, zanemarljivo v metanolu, etanolu, etru in benzenu |
log P | -3,82 |
Kislost (pKa) | 2,02 (karboksil), 8,80 (amino)[1] |
Struktura | |
Kristalna struktura | ortorombska |
Termokemija | |
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298) |
-789,4 kJ/mol |
Nevarnosti | |
NFPA 704 (diamant ognja) | |
Plamenišče | 219 °C (426 °F; 492 K) |
Sklici infopolja | |
Asparagin so prvič osamili leta 1806 iz belušev in je tako prva izolirana aminokislina sploh. Značilen vonj seča po uživanju belušev je posledica različnih presnovnih produktov asparagina.
Asparagin ni esencialna aminokislina, torej ga lahko naš organizem sam proizvede v dovoljšnjih količinah in ni treba, da ga dobivamo s hrano. Sicer se pa nahaja v različnih vrstah prehrane:
Predhodnik asparagina je oksaloacetat. Le-ta se s pomočjo encima transaminaza pretvori v aspartat. Encim namreč prenese amino skupino iz glutamata na oksaloacetat in pri tem nastaneta α-ketoglutarat in aspartat. Iz aspartata, glutamina in ATP-ja nastanejo s pomočjo encima asparagin-sintetaza poleg asparagina še AMP, glutamat in pirofosfat.
Encim L-asparaginaza hidrolizira amidno skupino in nastaneta aspartat ter amonijak. Transaminaza pretvori aspartat v oksaloacetat, ki pa lahko vstopi bodisi v cikel trikarboksilnih kislin bodisi v proces glukoneogeneze.
Asparagin je pomemben za delovanje živčevja ter za sintezo amonijaka.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.