![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b8/Rock_relief_of_Artaxerxes_III_in_Persepolis.jpg/640px-Rock_relief_of_Artaxerxes_III_in_Persepolis.jpg&w=640&q=50)
Artakserks III.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško starogrško Ἀρταξέρξης, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31. dinastije, ki je vladal od leta 358 pr. n. št. do 338 pr. n. št., * 425 pr. n. št., † 338 pr. n. št.
Artakserks III. Artaxšaçā | |||||
---|---|---|---|---|---|
Kralj Perzije Faraon Egipta | |||||
![]() | |||||
Vladanje | 358–338 pr. n. št. | ||||
Kronanje | Pasargad, februar ali marec 358 pr. n. št.[1] | ||||
Kralj Perzije | |||||
Predhodnik | Artakserks II. | ||||
Naslednik | Artakserks IV | ||||
Faraon Egipta | |||||
Predhodnik | Nektaneb II. | ||||
Naslednik | Artakserks IV. | ||||
Rojstvo | 425 pr. n. št. | ||||
Smrt | 1. avgust 338 pr. n. št. Babilon | ||||
Pokop | |||||
Potomci | Arz, Parisata II. | ||||
| |||||
Rodbina | Ahemenidska dinastija | ||||
Oče | Artakserks II. | ||||
Mati | Stateira |
Na perzijskem prestolu je nasledil svojega očeta Artakserksa II., njega pa sin Artakserks IV., znan tudi kot Arz. Vladavina Artakserksa III. se časovno ujema z vladavino Filipa II. v Makedoniji in Nektaneba II. v Egiptu. Pred prihodom na prestol je bil satrap in poveljnik očetove vojske. Na prestol je prišel potem, ko je bil eden od njegovih bratov ubit, drugi je naredil samomor, tretjega pa je ubil oče Artakserks II. Kmalu po prevzemu oblasti je moral braniti prestol pred rivali iz svoje družine, na kar ga je opozoril tudi oče. Artakserks III. je zato ukazal usmrtiti vse, ki bi lahko ogrozili njegov položaj. [2]
Proti Egiptu, ki je bil nekoč perzijska satrapija in se je medtem uprl in osamosvojil, je organiziral dva velika vojna pohoda. Prvi pohod ni bil uspešen in je imel za posledico upor v nekaterih zahodnih perzijskih satrapijah. Leta 343 je porazil egipčanskega faraona Nektaneba II., ga izgnal iz države in zadušil upor v Feniciji.
V zadnjih letih vladavine se je v Grčiji okrepil položaj Filipa II. Makedonskega, ki je poskušaj združiti Grke v skupen upor proti Perzijskemu cesarstvu. Artakserksu III. je uspelo preprečiti njegove poskuse in pomagati Perintu (Marmara Ereğli) upreti se makedonskem obleganju. V zadnjih letih vladavine je dograjeval Perzepolis, v njem zgradil novo palačo, svojo grobnico in nedokončan portal. Po pisanju zgodovinarja Diodorja Sicilskega je Artakserksa zastrupil general Bagoas, zapisi iz Britanskega muzeja pa kažejo, da je umrl naravne smrti.[3]