Aribal

Aribal (grško ἀρύβαλλος – ariballos) je bila majhna okrogla ali kroglasta bučka z ozkim vratom, ki se je uporabljala v antični Grčiji ^[1] za shranjevanje parfuma ali olja. Pogosto je bila okrašena z risbami kot vaze. Uporabljali so jih športniki med kopanjem. Včasih ima trak, s katerim je bil privezan na zapestje športnika, ali pa je s trakom obešen na klinu na steni.

Aribal v obliki treh školjk srčank, 6. stoletje pr. n. št. (Umetnostni muzej, New York)

Etruščanski terakotni aribal, odkrit v 1860-ih v tumulusu Boljšaja Bliznica blizu Fanagorije v južni Rusiji (takrat del Bosporskega kraljestva, Kimerijski Bospor); Ermitaž, Sankt Peterburg

Prvotna oblika aribala izvira iz oinochoe iz geometrijskega obdobja v 9. stoletju pred našim štetjem v obliki vinske čaše. V protokorintskem obdobju naslednjega stoletja je dosegel svojo dokončno obliko, iz sferne se je prek stožčaste končno preoblikoval nazaj v okroglo obliko. Ta dokončna oblika ima široka, ravna usta in majhno ročico. Nekatere novejše različice imajo usta v obliki zvona, druge ročaj in/ali ravno dno. Lončarji so ustvarili razne domiselne oblike.

Galerija

• 
  Posoda ciprske geometrične umetnosti – tehnika bele podlage – 850–750 pr. n. št.
• 
  Protokorintska posoda, 630 pr. n. št.
• 
  Aribal, 575–550 pr. n. št. (Louvre)
• 
  Grško-egipčanska fajansa v obliki ježa, 6. stoletje pr. n. št.
• 
  Posoda z napisom kalos, 520 pr. n. št.
• 
  Posoda v obliki noge, okoli 500 pr. n. št.
• 
  Dva najstnika pri rokoborbi 490–480 pr. n. št.^[2]

Sklici

1. "aryballos" in The New Encyclopaedia Britannica. Chicago: Encyclopaedia Britannica Inc., 15th edn., 1992, Vol. 1, p. 611.
2. Delo iz delavnice mojstra Durisa. Na zadnji strani je ljubezenski napis (kalós), ki pravi da sta Todis in Hajrip privlačna, soba 8, Arheološki muzej Keramejk (Atene).

Zunanje povezave