![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Setge-girona-1285.jpg/640px-Setge-girona-1285.jpg&w=640&q=50)
Aragonska križarska vojna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Aragonska križarska vojna je bila del večje vojne Sicilskih večernic. Vojno leta 1284 in 1285 je razglasil papež Martin IV. proti aragonskemu kralju Petru III., ki je malo pred tem osvojil Sicilijo. Papež je Petra III. uradno odstavil z obrazložitvijo, da je Aragonija papeški fevd, ki ga je Svetemu sedežu predal Petrov stari oče Peter II. Martin je Aragonijo podaril Petrovemu nečaku, grofu Karlu Valoijskemu, sinu francoskega kralja Filipa III.
Aragonska križarska vojna | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del križarskih vojn in Sicilskih večernic | |||||||
![]() Freska iz gradu Cardona, ki prikazuje obleganje Girone leta 1285, zdaj v Narodnem muzeju umetnosti Katalonije | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
![]() ![]() ![]() ![]() |
![]() | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
![]() ![]() ![]() |
![]() ![]() |
Križarska vojna je kmalu povzročila državljansko vojno v Aragoniji, saj se je Petrov brat, kralj Jakob II. Majorški, pridružil Francozom. Jakob je podedoval grofijo Roussillon in tako stal med gospostvoma francoskega in aragonskega monarha. Peter je kot mlajši sin nasprotoval Jakobovi dediščini in je v križarski vojni občutil posledice tega rivalstva.
Za obrambo meje z Navarro, ki ji je vladal Filip Lepi, sin kralja Filipa III., je bil zadolžen Petrov najstarejši sin, bodoči kralj Alfonz III. Peter se je bal obsežne invazije iz Navare, vendar se je zgodilo le nekaj čezmejnih napadov. Navarski kralj se je pridružil glavnini napadalne vojski pod vodstvom svojega očeta.[1]
Leta 1284 je prva francoska vojska pod vodstvom Filipa III. in Karla Valoijskega vstopila v Roussillon. V vojski je bilo 16.000 konjenikov, 17.000 samostrelcev in 100.000 pešcev. V južnih francoskih pristaniščih je bilo 100 ladij. Vojska je imela uradno Jakobovo podporo, lokalno prebivalstvo pa se je kljub temu dvignilo proti njej. Mesto Elne je pogumno branil tako imenovani Bâtard de Roussillon (Bastard iz Roussillona), nezakonski sin Nuña Sáncheza, pokojnega grofa Roussillona. Francoska vojska ga je nazadnje premagala in kljub prisotnosti papeških legatov požgala mestno stolnico. Vse prebivalce, razen Bâtarda, so pobili. Bâtard je kot ujetnik spremljal napredujoče kraljeve sile.
Leta 1285 se je Filip III. utaboril pred Girono, da bi jo oblegal. Odpor je bil močan, a je bilo mesto kljub temu zavzeto. Karel Valoijski je bil tam okronan, vendar brez dejanske krone. 28. aprila je kardinal Jean Cholet grofu namesto krone na glavo nadel svoj klobuk, zaradi česar je Karel dobil posmehljiv vzdevek roi du chapeau (kralj s klobukom).
Francozi so kmalu doživeli preobrat, ko je Roger de Laurie, admiral Petra III., v bitki pri Les Formigues porazil in uničil francosko ladjevje. Francosko kopensko vojsko je prizadela epidemija griže. Zbolel je tudi Filip III. Prestolonaslednik Filip IV. se je začel s Petrom III. pogajati za prost prehod kraljeve družine preko Pirenejev. Njegovi vojski prehod ni bil dovoljen in je bila v bitki pri Col de Panissars zdesetkana. Francoski kralj je v Perpignanu zaradi bolezni umrl. Pokopan je bil v narbonnski stolnici, Kmalu za njim je umrl tudi Peter III.