Antioh II. Teos
kralj salevkidske države približno v letih 261–246 pr From Wikipedia, the free encyclopedia
kralj salevkidske države približno v letih 261–246 pr From Wikipedia, the free encyclopedia
Antioh II. Teos (starogrško Ἀντίοχος Β΄ ὁ Θεός, latinizirano: Antíohos V΄ o Theós) je bil grški kralj helenističnega Selevkidskega cesarstva, ki je vladal od leta 261 pr. n. št. do julija 246 pr. n. št.,[1] * 286 pr. n. št., Sirija, † 246 pr. n. št., Antiohija.
| Antioh II. Teos | |
|---|---|
 Kovanec Antioha II. | |
| Basileus Selevkidskega cesarstva | |
| Vladanje | 2. junij 261 – julij 246 pr. n. št. |
| Predhodnik | Antioh I. Soter |
| Naslednik | Selevk II. Kalinik |
| Rojstvo | 286 pr. n. št. Sirija |
| Smrt | začetek julija 246 pr. n. št. (star 39–40 let) Mala Azija |
| Zakonec | Laodika I. Berenika |
| Potomci | z Laodiko: Selevk II. Kalinik Antioh Hieraks Apama Stratonika Kapadoška Laodika Pontska z Bereniko: Antioh |
| Dinastija | Selevkidi |
| Oče | Antioh I. Soter |
| Mati | Stratonika Sirska |
| Religija | grško mnogoboštvo |
Bil je mlajši sin kralja Antioha I. Soterja in princese Stratonike, hčerke Demetrija Poliorketa.[2] Na prestol je prišel po očetovi smrti pozimi 262/261 pr. n. št.
Nasledil je državo, ki se je v drugi sirski vojni vojskovala s ptolemajskim Egiptom, in bila polna spletk malih despotov in puntarskih mestnih držav v Mali Aziji. Nekajkrat je poskušal utrditi svoj položaj v Trakiji.[3] Med vojno je v Miletu po umoru njihovega tirana Timarha dobil vzdevek Teos (starogrško Θεός, latinizirano: bog.[4]
Medtem, ko je bil zaposlen z vojno proti Egiptu, je njegov partski satrap Andragor razglasil neodvisnost. Leta 255 pr. n. št. se mu je uprl tudi baktrijski satrap Diodot in ustanovil Grško-baktrijsko kraljestvo, ki se je leta 180 pr. n. št. razširilo v Indijo in se pretvorilo v Indijsko-grško kraljestvo (180–181 pr. n. št.).
Leta 253 pr. n. št. je Antioh II. sklenil mir z egipčanskim faraonom Ptolemajem II. Filadelfom in končal drugo sirsko vojno. Ločil se je od Laodike in se poročil s Ptolemajevo hčerko Bereniko. Poročna pogodba je določala, da bodo selevkidski prestol nasledili otroci iz tega zakona.[5] Laodika je kljub temu, da ni bila več kraljica, ostala močna in politično vplivna oseba. Iz napisov je razvidno, da je dobila več posesti v Mali Aziji,[6] veliko posest v Helespontu,[7] posesti v okolici Kizika,[8] Iliona in v Kariji. Kraljevi napis v Sardah omenja, da so posesti ostale v kraljevi lasti in jih ni mogla niti prepustiti komu drugemu niti prodati.[9]
Laodika je med bivanjem v Efezu stalno spletkarila, da bi ponovno postala kraljica. Leta 246 pr. n. št. ji je uspelo prepričati Antioha, da je zapustil Bereniko in njunega mladoletnega sina in se preselil k njej v Malo Azijo.[2] Laodika ga je kmalu po prihodu zastrupila, njeni pristaši pa so v Antiohiji umorili Bereniko in njenega mladoletnega sina. Antioha II. so pokopali v mavzoleju Belevi.[10]
Antioh II. Teos je imel s svojo sestrično-ženo Laodiko I. dva sinova in tri hčerke:
Laodika I. je za moževega naslednika Selevka II. Kalinika[11]
Z Bereniko je imel sina
V skalnih ediktih indijskega cesarja Ašoke je omenjen kralj Antioh[13] kot eden od prejemnikov Ašokovega budističnega prozelitizma. Ašoka omenja tudi to, da je Antioh na ozemlju helenskih kraljev spodbujal razvoj zeliščarstva za ljudi in živali. Antioh, omenjen v Ašokovih ediktih, bi lahko bil Antioh II. Teos, zaradi tesnejših stikov z Indijo pa je bil to bolj verjetno njegov oče Antioh I. Soter.[13]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
