Angiotenzin
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ángiotenzín je snov iz skupine biološko zelo aktivnih oligopeptidov, katerih nastajanje je odvisno od sproščanja renina iz ledvic:[1]
- angiotenzin I je dekapeptid, ki nastane iz angiotenzinogena pod vplivom renina in nima vazokonstriktornega delovanja;
- angiotenzin II je oktapeptid, ki nastane iz angiotenzina I in je najmočnejša vazokonstriktorna snov;
- angiotenzin III je heptapeptid, ki nastane iz angiotenzina II in močno spodbuja izločanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze;
- angiotenzin IV je heksapeptid, ki nastane iz angiotenzina III.[2]
Poglavitni aktivna oblika je angiotenzin II; angiotenzin III je prisoten v osrednjem živčevju in ima pomembno vlogo pri vzdrževanju krvnega tlaka in pri hipertenziji, angiotenzin IV pa naj bi tudi višal krvni tlak v možganih, za vezavo na angiotenzinski receptor tipa I. Angiotezin III ima nižjo vazokonstrikcijsko aktivnost kot angiotenzin II (vendar isto aktivnost na izločanje aldosterona)[3], angiotenzin IV pa je še blažji vazokonstriktor.[2]