Aleksander IV. Makedonski

Aleksander IV. Makedonski (grško starogrško Ἀλέξανδρος Δ΄, Aléksandros IV.), včasih napačno imenovan Egus,^[1] je bil sin Aleksandra Velikega (Aleksander III. Makedonski) in princece Roksane Baktrijske, * 323 pr. n. št., Babilon, Makedonsko kraljestvo, † 309 pr. n. št.

Aleksander IV. Makedonski
Basileus Makedonije Hegemon Korintske zveze Šahinšah Perzije Faraon Egipta Gospod Azije
Vladanje	323–309 pr. n. št.
Predhodnik	Filip III.
Naslednik	Kasander
Rojstvo	avgust 323 pr. n. št. Babilon
Smrt	pozno poletje 309 pr. n. št. (star 13 ali 14 let) Makedonija, Stara Grčija
Vladarska rodbina	Argejska dinastija
Oče	Aleksander III. Makedonski
Mati	Roksana Baktrijska
Religija	starogrško mnogoboštvo

Rojstvo

Aleksander IV. je bil sin Aleksandra Velikega Makedonskega in njegove žene Roksane Baktrijske.^[2][3][4] Ker Aleksander ob očetovi smrti 11. junija 323 pr. n. št. še ni bil rojen in se ni vedelo, ali bo sin ali hči, je v makedonski vojski nastal nemir zaradi negotovega nasledstva. Pehota je podprla Aleksandrovega starejšega polbrata Filipa III., ki je bil duševno zaostal.^[5] Hiliarh Perdik, poveljnik elitne konjenice, je vojake prepričal, naj počakajo v upanju, da bo Roksanin nerojeni otrok moški. Frakcije so sklenile kompromis in odločile, da bo Perdik vladal cesarstvu kot regent, medtem ko bo Filip kralj, vendar le kot figura brez prave oblasti. Če bi bil otrok moški, bi on postal kralj. Aleksander IV. je bil rojen avgusta 323 pr. n. št.

Regenti

Po strogem regentstvu, vojaškem neuspehu v Egiptu in uporu v vojski so visoki častniki maja ali junija 321 ali 320 pr. n. št. Perdika umorili.^[6] Za novega regenta je bil na delitvi v Triparadizu imenovan Antipater, ki je Roksano in oba makedonska kralja odpeljal v Makedonijo in hlinil vladarja Aleksandrovega imperija, oblast v nekdanjih provinca v Egiptu in Aziji pa je prepustil satrapom. Ko je Antipater leta 319 umrl, je oblast prepustil generalu Poliperhonu, ki je služil Filipu II. in Aleksandru Velikemu, ta pa je oblast prepustil svojemu sinu Kasandru.

Državljanska vojna

V Makedoniji se je začela vojna med pristaši Aleksandra III. in Aleksandra IV. Kasander je sklenil zavezništvo s Ptolemajem I. Soterjem, Antigonom in Evridiko Epirsko, ambiciozno ženo kralja Filipa III., in napovedal vojno regentstvu. Poliperhon se je povezal z generalom in satrapom Eumenom in Olimpijo, četrto ženo Filipa II. Makedonskega.

Poliperhon je bil sprva uspešen in prevzel oblast v nekaj grških mestih, potem pa je Antigon leta 318 pr. n. št. uničil njegovo ladjevje. Po bitki je v celi Makedoniji zavladal Kasander in prisilil Poliperhona na beg v Epir. Sledila sta mu Roksana in mali Aleksander. Nekaj mesecev pozneje je Olimpija uspela prepričati svojega sorodnika Eakida Epirskega, da je s Poliperhonom vdrl v Makedonijo. Ko je Olimpija prišla na bojišče, se Evridikina vojska ni hotela boriti proti materi Aleksandra Velikega in prestopila na Olimpijino stran, nakar sta Poliperhon in Eakid zavzela Makedonijo. Filip III. in Evridika sta bila ujeta in 25. decembra 317 pr. n. št. usmrčena. Oblast v kraljestvu je prevzela Olimpija kot regentka Aleksandra IV.

Kasander se je leta 316 pr. n. št. vrnil in ponovno osvojil Makedonijo. Olimpijo so takoj usmrtili, Aleksandra IV. in njegovo mater pa zaprli v trdnjavo v Amfiolu. Po sklenitvi miru med Kasandrom, Antigonom, Ptolemajem in Lizimahom, s katerim se je leta 311 pr. n. št. končala tretja vojna diadohov, so Aleksandru IV. priznali vladarske pravice in eksplicitno potrdili, da bo ob polnoletnosti nasledil Kasandra na makedonskem prestolu.

Smrt

Grobnica III v Vergini, ki je verjetno pripadala Aleksandru IV.

Po sklenitvi sporazuma so branilci Argejske dinastije začeli izjavljati, da bi moral popolno oblast prevzeti Aleksander IV. in da regent ni več potreben. Aleksander IV. je bil star že skoraj štirinajst let, pri katerih bi po makedonskih zakonih lahko postal dvorni paž. Kasander se ni nameraval odreči oblasti in je leta 309 ukazal, naj Aleksandra in njegovo mater na skrivaj umorijo. Ukaz so izpolnili in oba zastrupili.^[7]

Arheolog Manolis Andronikos je leta 1977/1978 v Veliki gomili v Vergini odkril kraljeve grobnice. Za eno od njih velja, da je pripadala Aleksandru IV.^[8]

Sklici

1. Napaka je posledica napačnega branje imena ΑΙΓΟΥ namesto ΑΛΛΟΥ. "s.v. Alexander the Great". Encyclopædia Britannica. 1. 1911. str. 549. Chugg, Andrew Michael (2007). The Quest for the Tomb of Alexander the Great. Lulu. str. 42. At Google Books.
2. Ahmed, S. Z. (2004), Chaghatai: the Fabulous Cities and People of the Silk Road. West Conshokoken: Infinity Publishing, str. 61.
3. Edward Strachan, Roy Bolton (2008). Russia and Europe in the Nineteenth Century. London: Sphinx Fine Art, str. 87. ISBN 978-1-907200-02-1.
4. "Roxane". Articles on Ancient History. Livius.org. Pridobljeno 29. avgusta 2016.
5. Habicht, Christian (1998). Hellēnistikē Athēna (1. ekdosē ed.). Ekdoseis Odysseas. str. 69. ISBN 960-210-310-8.
6. Anson, Edward M (poletje 1986). "Diodorus and the Date of Triparadeisus". The American Journal of Philology. 107 (2): 208–217. The Johns Hopkins University Press. doi: 10.2307/294603. JSTOR 294603.
7. Green, Peter (2007). Alexander the Great and the Hellenistic Age. str. 44.
8. Royal Tombs: Vergina. Macedonian Heritage. Pridobljeno 9. julija 2013.

Aleksander IV. Makedonski Argejska dinastija Rojen: 323 pr. n. št. Umrl: 309 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Filip III.	Kralj Makedonije 323–311 pr. n. št.	Naslednik:  Kasander
	Kralj Azije 323–311 pr. n. št.	Naslednik:  Selevk I. Nikator
	Faraon Egipta 323–311 pr. n. št.	Naslednik:  Ptolemaj I. Soter