From Wikipedia, the free encyclopedia
Agneza Antioška ali Agneza Châtillonska, je bila prva žena grskega kralja Béle III. in od leta 1172 do 1184 ogrska kraljica, * 1154, Antiohija, † 1184, Székesfehérvár.
Agnza Antioška | |
---|---|
Ogrska kraljica[1][2] | |
Trajanje | 4. marec 1172 – okoli 1184 |
Kronanje | 13. januar 1173 |
Rojstvo | 1154 Kneževina Antiohija |
Smrt | 1184 Székesfehérvár |
Pokop | |
Zakonec | Béla III. Ogrski |
Potomci | Emerik Ogrski Margareta, bizantinska cesarica Andrej II., ogrski kralj Konstanca Češka |
Rodbina | Rodbina Châtillon Rodbina Árpád |
Oče | Renaud Châtillonski |
Mati | Konstanca Antiopška |
Religija | katoliška |
Naključno odkritje njenega neokrnjene grobnice med madžarsko revolucijo leta 1848 je dalo priložnost za domoljubne demostracije. Bila je edina ogrska kraljica, katere posmrtne ostanke so preučili znastveniki in povsem rekonstruirali njen videz.
Agneza je bila hčerja Raynalda Châtillonskega[3] in antioške princese Konstance.[4]
Natančen datum njenega rojstva je nezanesljiv. Domneva se, da je bila rojena kmalu po tajni poroki njenih staršev pred majem 1153. Največ zgodovinarjev meni, da je bila rojena leta 1154[5] in krščena verjetno za Agnezo.[6]
Novembra 1160 so njenega očeta ujeli muslimani in ga imeli petnajst let v ujetništvu v Alepu. Kneginja Konstanca je umrla okoli leta 1163/1167. Agneza je okoli leta 1170 odšla v Konstantinopel, kjer je živela njena starejša polsestra Marija kot žena bizantinskega cesarja Manuela I. Komnena.[7] Na cesarjevo željo se je poročila s cezarjem Aleksejem (Bélo III.), ki je bil do rojstva Manuelovega sina Alekseja leta 1166 zaročen s cesarjevo hčerko Marijo Komneno. Poroka je bila verjetno leta 1168[8] in ne kasneje od leta 1172.[9] Omenjena sta tudi dva natančnejša datuma: september 1169[10] in marec 1171.[11]
Na bizantinskem dvoru so je preimenovali v Ano. V ogrskih dokumentih se omenja izključno kot Ana,[12] morda zato, ker je bilo ima Agneza takrat redko.
Mladoporočenca sta odšla na romanje v Jeruzalem, kjer sta obdarovala viteze hospitalce. Spomladi sta po smrti ogrskega kralja Štefana III. (4. marec 1172) odpotovala na Ogrsko, kjer je njen mož zavladal kot kralj Béla III. Bélovo in Anino kronanje je bilo 13. januarja 1173 v stolnici v Székesfehérvárju.[13]
Ani/Agnezi se pripisuje širjenje francoskih kulturnih vzorcev v Ogrskem kraljestvu.[14][15]
Kraljico povezjejo tudi s prihodom prvih cistercijanov iz Burgundije na Ogrsko. Z Burgundijo je bila povezana verjetno preko sorodnikov. Prvi cistercijanski samostani na Ogrskem, ustanovljeni leta 1182, so bili povezani z opatijo v bližini Pontignyja, ki je bil v posesti Aninih prednikov.[16]
Ana je rodila najmanj šest[17] otrok:
Ana je bila prednica vseh kasnejših ogrskih kraljev in princes in z njihovimi porokami tudi poljskih in čeških kraljev.[18]
Anina smrt ni omenjena v nobenem primarnem viru. Domneva se, da je umrla leta 1184,[19] čeprav je umrla morda tudi malo prej.[20][21]
Pokopana je bila v stolnici sv. Štefana v Székesfehérváru. Njene posmrtne ostanke so po naključju odkrili in prepoznali arheologi med izkopavanji ruševin stare Székesfehérvárske stolnice v poznem 19. stoletju. Kasneje so jih prenesli v grobnico njenega moža v cerkvi svetega Štefana v Budimpešti.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.