From Wikipedia, the free encyclopedia
Paul Shipokosa Mashatile (o belegwe ka la 21 Diphalane 1961) ke radipolotiki wa Afrika Borwa yo ga bjale e lego Motlatšamopresidente wa mokgatlo wo o bušago wa African National Congress (ANC). Pele ga ge a ka kgethwa maemong ao ka Dibatsela 2022, e bile Motšhireletši wa Matlotlo wa ANC go tloga ka Dibatsela 2017 le Mongodipharephare wa mošomo wa ANC go tloga ka Pherekgong 2022.
Paul Mashatile | |
---|---|
Motlatšamopresidente wa African National Congress | |
Yo a lego gona | |
O thomile ofising 19 December 2022 | |
Mopresidente | Cyril Ramaphosa |
A eteletšwego pele ke | David Mabuza |
Mongwaledi Kakaretšo wa African National Congress wa motšwaoswerwe | |
Mo setulong 19 January 2022 – 19 December 2022 Serving with Jessie Duarte (until 17 July 2022) | |
Mopresidente | Cyril Ramaphosa |
A eteletšwego pele ke | Ace Magashule |
A hlatlangwa ke | Fikile Mbalula |
Motšhireletši wa Matlotlo Kakaretšo wa African National Congress | |
Mo setulong 18 December 2017 – 19 December 2022 | |
Mopresidente | Cyril Ramaphosa |
A eteletšwego pele ke | Zweli Mkhize |
A hlatlangwa ke | Gwen Ramokgopa |
Tona ya Bokgabo le Setšo | |
Mo setulong 1 November 2010 – 25 May 2014 | |
Mopresidente | Jacob Zuma |
A eteletšwego pele ke | Lulu Xingwana |
A hlatlangwa ke | Nathi Mthethwa |
Tonakgolo ya Gauteng ya bo 4 | |
Mo setulong 7 October 2008 – 6 May 2009 | |
Mopresidente | Kgalema Motlanthe |
A eteletšwego pele ke | Mbhazima Shilowa |
A hlatlangwa ke | Nomvula Mokonyane |
Modulasetulo wa Profense wa Gauteng African National Congress | |
Mo setulong 7 October 2007 – December 2017 | |
Motlatsi |
|
A eteletšwego pele ke | Mbhazima Shilowa |
A hlatlangwa ke | David Makhura |
Ditshidimošo tša gagwe | |
O belegwe | Paul Shipokosa Mashatile 21 Diphalane 1961 Gerhardsville, Pretoria, Gauteng, Afrika Borwa |
Bonaga | Afrika Borwa |
Mokgatlo wa dipolotiki | African National Congress |
Molekane(ba) | Manzi Ellen Mashatile (d. 2020) |
Mošomo (ka go šoma) | Template:Flatlist |
Pele e be e le molwela -kgethollo ka United Democratic Front , Mashatile e be e le leloko la kabinete ya mathomo ya Mopresidente Jacob Zuma , a šoma bjalo ka Tona ya Bokgabo le Setšo magareng ga 2010 le 2014. Pele ga moo, e bile Tonakgolo ya profense ya Gauteng ka nako ye kopana go tloga ka 2008 go fihla ka 2008 go fihla 2009. Magareng ga 1996 le 2008, gomme ka morago magareng ga 2014 le 2018, o swere dipotfolio tše mmalwa tša matona mmušong wa profense ya Gauteng . O dula a na le khuetšo kudu ka Gauteng, profense ya gabo, moo gape e bilego Modulasetulo wa Profense ya ANC magareng ga 2007 le 2017.
Mashatile o belegwe ka la 21 Diphalane 1961 kua Gerhardsville, Tshwane , mo ga bjale e lego profense ya Gauteng.[1] Mmagwe e be e le Marriam Nomvula Mashatile (b. 1937–1938, o hwile 2020);[2] e be e le mošomi wa ka gae gomme tatago Mashatile e be e le moruti wa sedumedi.[3]
Ge e sa le moithuti, Mashatile o thomile mošomo wa gagwe wa dipolotiki bjalo ka molwela- kgethollo ka Alexandra, Gauteng , gotee le Obed Bapala le ba bangwe.[1] E be e le leloko la Congress of South African Students ebile a hlomile mmogo wa Alexandra Youth Congress, a ba mopresidente wa mathomo wa ba morago ka 1983.[4][5] Ka wona ngwaga woo, o emetše Alexandra Youth Congress ka go tsebagatšwa ga United Democratic Front (UDF) ka Motse Kapa, gomme mengwaga ye mebedi ka morago o ile a hlatlama Valli Moosa bjalo ka mongwaledi wa selete wa UDF wa Borwa bja Transvaal , maemo ao a a swerego go fihlela UDF e phatlalatšwa ka 1991.[4] Ka morago ka 1985, ka fase ga maemo a tšhoganetšo ao a bego a le gona , o ile a swarwa ka lebaka la go lwela ga gagwe dipolotiki, gomme a golegwa ntle le tsheko go fihla ka 1989. [1][6][7]
Ge mmušo wa kgethologanyo o tloša thibelo ya African National Congress (ANC) le South African Communist Party (SACP) ka 1990, Mashatile o ile a thwala go sehlopha sa boetapele sa nakwana sa mekgatlo ye ka bobedi gomme a fiwa mošomo wa go thuša go hloma dibopego tša bona tše mpsha tša molao ka gare ga naga le kudukudu ka Selete sa PWV seo ka morago se ilego sa fetoga Gauteng, ka nako yeo se eteletšwe pele ke mokgahlo wa mokgatlo wa bašomi Kgalema Motlanthe . Balebeledi ba bone nako ye bjalo ka sedirišwa sa go tiiša motheo wa thekgo le khuetšo ya Mashatile ka seleteng. O ile a kgethwa go ba mongwaledi wa nakwana wa selete wa SACP ka 1990, gomme o be a okametše lenaneo la thuto ya dipolotiki la ANC ka seleteng magareng ga 1991 le 1992. Ka 1992, o ile a kgethwa go ba Mongodi wa Profense wa ANC ya Gauteng, yeo maemong ao a ilego a o šomile gotee le Modulasetulo wa Profense Tokyo Sexwale .
Ka 1994, dikgethong tša mathomo tša temokrasi tša Afrika Borwa , o ile a kgethwa go ba lekgotlatheramelao la profense ya Gauteng gomme a ba moetapele wa ntlo. Ka morago ga mengwaga ye mebedi, Mashatile o ile a tsenela kabinete ya profense, moo a šomilego mengwaga ye 13 ye e latelago, mathomong bjalo ka Leloko la Lekgotlaphethiši (MEC) la Dinamelwa le Mešomo ya Setšhaba (1996–1998) gomme ka morago bjalo ka MEC ya Polokego le Tšhireletšo ( 1998-1999) e lego. Ka fase ga Tonakgolo Mbhazima Shilowa , o ile a tšea dipotfolio tša maemo a godimo bjalo ka MEC ya Bodulo bja Batho (1999–2004) le ya Merero ya Ditšhelete le Ekonomi (2004–2008). E be e le modirišani wa kgaufsi wa Shilowa, yo a bego a lebelelwa e le monna wa letsogo le letona la yo wa mafelelo le mošireletši. Bjalo ka MEC wa Ditšhelete, o be a amega kudu go rulaganyeng protšeke ya go sepela ka lebelo ya Gautrain , gomme gape a hlama le go hloma Senthara ya Ditirelo tše di Abelanwago ya Gauteng, yeo e bego e tsepamiša dikabo tša ditekanyetšo tša profense mafapha le ao a sotšwego bjalo ka ao a sa šomego gabotse le ao a lego kotsing ya tšhomišompe ya bomenetša.
Ka yona nako yeo, Mashatile o ile a rotogela maemong a Gauteng ANC. O ile a dula e le Mongodi wa Profense go fihla ka 1998, ge a kgethwa go ba Motlatšamodulasetulo wa Profense ka fase ga Modulasetulo yo mofsa wa Profense Mathole Motshekga . Mashatile o ile a lebelelwa bjalo ka moganetši wa Motshekga mengwageng ye e latetšego, yeo ka yona Komitiphethiši ya Profense ya ANC e ilego ya arogana ka boetapele bja Motshekga, gomme seo sa lebiša ka 2000 go phatlalatšwa ga yona ke Komitiphethiši ya Bosetšhaba ya ANC . Ka 2001, ge mokgatlo wa profense o kgetha boetapele bjo boswa, Mashatile o be a lebelelwa bjalo ka mohlahlami yo a ka bago gona wa Motshekga, eupša mafelelong o ile a emela go kgethwa gape go ba motlatšamodulasetulo gomme a lahlegelwa kgahlanong le Angie Motshekga , mosadi wa Mathole. Ka 2004, o ile a boela a phenkgišana le go ba motlatšamodulasetulo gomme a bethwa gape ke Motshekga. Le ge go le bjalo, o ile a dula e le leloko le le tlwaelegilego la Komitiphethiši ya Profense ya ANC. Gape o ile a dula e le leloko la SACP go fihla bonyenyane ka 2007.
Khonferentsheng ye e latelago ya go kgetha ya ANC ya profense ka 2007, Mashatile o thakgotše maiteko a go ba modulasetulo wa profense, e lego maemo a godimo kudu ka mokgatlong wa profense, a kitima kgahlanong le di-MEC-gotee le yena Angie Motshekga le Nomvula Mokonyane . Motshekga o be a lebelelwa bjalo ka mophadišani wa gagwe wa mathomo; the Mail & Guardian e boletše gore o emela "seniority" mola Motshekga a emela "bao ba nyakago phetogo ya madi boetapeleng". Taba ye nngwe ye bohlokwa mo lesolong e be e le boemo bja go latelana bja baphadišani ka ga potšišo ya go hlatlama ga boetapele ka go ANC ya bosetšhaba, yeo e bego e gotše ka borutho pele ga Khonferentshe ya Bosetšhaba ya bo 52 ya mokgatlo , yeo e bego e tla swarwa ka Polokwaneka Dibatsela 2007. Mashatile o be a bolelwa kudu gore ga a thekge le ge e le ofe wa bonkgetheng ba babedi ba bagolo – Mopresidente wa ANC yo a lego maemong a gagwe Thabo Mbeki le Motlatšamopresidente wa ANC yo a lego maemong a gagwe Jacob Zuma – eupša go e na le moo o thekga bonkgetheng bja go se be le maemo a Tokyo Sexwale. Ka go fapana, moganetši wa gagwe lebelong la profense, Motshekga, o thekgile Zuma phatlalatša, go swana le ANC Youth League , yeo e bego e kgethile Mashatile go ba modulasetulo wa profense.
Khonferentsheng ye, yeo e butšwego ka Midrand ka la 7 Diphalane 2007, Modulasetulo wa Profense yo a tlogago Shilowa o ganne go kgethwa go ema go kgethwa gape; go be go bolelwa gore o thekga maiteko a Mashatile a go mo hlatlama. Ka lona letšatši leo, Mashatile o ile a kgethwa go ba Modulasetulo wa Profense ya ANC, gomme Mokonyane e le motlatša gagwe.
Polelo ya gagwe ya go tswalela khonferentshe, Mashatile o boditše bao ba bego ba le gona gore "Ka Gauteng ga go na maemo a motho ka o tee ka o tee, ga go na maemo a Paul Mashatile a gore re tla mo kgetha boetapeleng bja setšhaba" ka Dibatsela, a tshepiša gore mokgatlo wa profense o tla tsena dipoledišanong tša kopanelo go hlama maemo a kopanego. Profense e ile ya feleletša e ratile Zuma mo kgatong ya dikgetho, gomme mosekaseki Aubrey Matshiqi o ile a akanyetša gore thekgo ya yona e arotšwe magareng ga Mbeki le Zuma khonferenseng ka boyona.
Ka la 7 Diphalane 2008, Mashatile o ile a kgethwa go ba Tonakgolo ya Gauteng, a tšea legato la Shilowa, yo a bego a rola modiro go ipelaetša kgahlanong le sephetho sa ANC sa go tloša Mopresidente Thabo Mbeki mo ofising. Le ge go le bjalo, Mashatile o šomile bjalo ka Tonakgolo lebaka la ka fase ga ngwaga. Ka la 6 Motsheganong 2009, go ya ka dikgetho tša kakaretšo tša 2009 , o ile a tšeelwa legato bjalo ka Tonakgolo ke motlatša wa gagwe ka go ANC, Nomvula Mokonyane, gomme a kgethwa maemong a mannyane a Motlatšatona wa Bokgabo le Setšo ka fase ga Mopresidente Jacob yo a sa tšwago go kgethwa Zuma. Se se be se lebelelwa bjalo ka "go phasola sefahlego" go Mashatile, ge go lebelelwa go tuma ga gagwe ka profenseng le ditlwaelo tša ANC mabapi le go beela badulasetulo ba mokgatlo wa diprofense maemo a tonakgolo. Dikgweding tše di latelago, ma- Sowetan a begile gore Mashatile o ile a lebana le karogano ka gare ga ANC ya profense, ka dihlopha tše dingwe tšeo di bego di sepelelana le Mokonyane goba ba Motshekga.
Mokonyane o be a tšewa gape bjalo ka nkgetheng yo a kgethilwego ke boetapele bja bosetšhaba bja ANC go ba modulasetulo wa profense wa ANC, eupša khonferenseng ya go kgethwa ya ANC ya Gauteng ka Motsheganong 2010, Mashatile o ile a fenya ka maatla, a thopa dikgetho gape ka dikgetho tše 531 go feta tše 356 tša Mokonyane . _ Gape ka morago ga moo, ka la 31 Diphalane 2010, Zuma o tsebišitše ka tlhatlošo ya Mashatile go ba Tona ya Bokgabo le Setšo. Mashatile o ile a ikana kaSeboka sa Maloko a Palamente e le gore a tšee maemo ao.
Bogareng bja ngwaga wa 2012, go bile le dipego tša gore Mashatile o be a šomiša khuetšo ya gagwe ka gare ga mokgatlo go lobby gore Zuma a bewe mošomong gomme mohlomongwe a phagamišetšwa maemong a boetapele bja setšhaba. ANC ya Gauteng, le Mashatile ka sebele, ba thekgile phatlalatša phetogo ya boetapele ka go ANC pele ga Khonferentshe ya Bosetšhaba ya bo 53 ya ANC ka Dibatsela 2012. Khonferentsheng yeo, Mashatile o emetše Motšhireletši wa Matlotlo wa setšhaba ka letlapa leo le lebanego le mophenkgišani wa mopresidente Kgalema Motlanthe. Go swana le Motlanthe, o ile a lahlegelwa ke bouto ka mo go kwagalago, gomme Zweli Mkhize o ile a kgethwa go ba Motšhireletši wa Matlotlo ka dibouto tše 2,988 go dibouto tša gagwe tše 961. Gape o paletšwe ke go hwetša dikgetho tše di lekanego go thopa dikgetho go Komitiphethiši ya Bosetšhaba ya mokgatlo, le ge e le gore o ile a dula e le leloko la mošomo la komiti maemong a gagwe bjalo ka Modulasetulo wa Profense.
Go ya ka dikgetho tša 2014 , Zuma o ile a kgethwa gape bjalo ka mopresidente wa bosetšhaba gomme a raka Mashatile kabineteng ya gagwe ya kotara ya bobedi . Mashatile o ile a boela morago dipankeng tša ka morago tša Seboka sa Maloko a Palamente, moo a šomilego bjalo ka modulasetulo wa komiti ya dikabo. Gape o ile a kgethwa gape, a sa ganetšwe, bjalo ka Modulasetulo wa ANC Gauteng ka Diphalane 2014. O tlogetše lekgotlatheramelao la bosetšhaba ka Hlakola 2016, ge a be a kgethwa go ba MEC wa Bodulo bja Batho le Pušo ya Tirišano ka kabineteng ya Tonakgolo ya Gauteng David Makhura , modirišani wa kgauswi. O šomile ka kabineteng ya profense go fihla mathomong a 2018, ge a tšea maemo a mokgatlo wa nako ka moka wa Motšhireletši wa Matlotlo wa ANC. Mo nakong ye, o ile a dula e le moganetši yo a tiilego ka toka wa Zuma: ka morago ga kahlolo ya Kgorotsheko ya Molaotheo ya 2016 ka ga boitshwaro bjo bobe bja Zuma ka go Nkandla saga , Mashatile o ile a etelela pele pitšo ya Gauteng ANC ya gore Zuma a fologe setulong, pitšo yeo a e boeletšago ka morago bekeng pele Zuma a gopolwa ke ANC.
Ka la 18 Dibatsela 2017, Mashatile o ile a kgethwa go ba Motšhireletši wa Matlotlopharephare wa ANC Khonferentsheng ya Bosetšhaba ya bo 54 ya morago , yeo gape e swayago mafelelo a nako ya Zuma bjalo ka mopresidente wa mokgatlo. Mashatile o thopile dikgetho tše 2,517, kgahlanong le 2,178 ka Maite Nkoana-Mashabane . O ile a kitima ka letlapa la nkgetheng wa mopresidente yo a thopilego Cyril Ramaphosa , gomme go begwa gore o ile a dirišana le David Mabuza go boledišana ka phihlelelo ya letlapa leo. Bahlalosi ba bangwe ba boletše gore Mashatile o be a na le tema ye e tšerego nako ye telele le ya sedirišwa go boentšenere bja go hlatloga ga Ramaphosa.
Maemo a Motšhireletši wa Matlotlo e be e le mošomo wa nako ka moka wo o theilwego ka ntle ga ntlokgolo ya ANC kua Luthuli House ka Johannesburg . Ka Pherekgong 2022, ka Mongodipharephare Ace Magashule a fegilwe le Motlatšamongwaledipharephare Jessie Duarte a le maikhutšong a bolwetši, Mashatile o ile a kgethwa go ba Mongodipharephare wa ANC wa mošomo; o ile a tšwela pele maemong ao ka morago ga lehu la Duarte ka Phupu.
Ka la 19 Dibatsela 2022 Khonferentsheng ya Bosetšhaba ya bo 55 ya ANC , Mashatile o ile a kgethwa go ba Motlatšamopresidente wa ANC, a šoma ka fase ga Ramaphosa. Bogareng bja 2022 o be a letetšwe kudu go phenkgišana ka ye nngwe ya maemo a godimo a boetapele bja mokgatlo, mohlomongwe le go ba mopresidente. O tšweletše bjalo ka mofenyi wa pele bakeng sa motlatšamopresidente nakong ya kgato ya dikgetho: e be e le nkgetheng yo a ratwago wa makala diprofenseng tše šupago go tše senyane tša mokgatlo, ntle le Kapa Bohlabela , yeo e bego e rata Oscar Mabuyane , le Mpumalanga , yeo e bego e rata Ronald Lamola o ile a tšoana le . Khonferentsheng yeo, o hweditše dibouto tša go feta 50% fela, a hwetša dikgetho tše 2,178 kgahlanong le Mabuyane tše 1,858 le tša Lamola tše 315.
Mashatile gantši o hlaotšwe bjalo ka leloko le legolo la seo se bitšwago "Alex mafia" – lereo leo tšhomišo ya lona e bego e thibetšwe ka lekgotleng la melao la Gauteng ka 2010, le yeo e šupago netweke ya boradipolotiki le borakgwebo bao ba nago le ditlemo tša motho ka noši tšeo di tšwago ka Mokgatlo wa go lwantšha kgethologanyo wa toropo ya Alexandra. Ka 2006, Mail & Guardian e begile gore ditlemo tše bjalo di ka ba di dirile gore Mashatile a hwetše dishere khamphaning ya disoftware yeo e nago le dikonteraka tša mmušo, mohlomongwe ya hlola thulano ya dikgahlego . Mokhomišenare wa Botshepegi wa Gauteng, Jules Browde, o ile a hlwekiša Mashatile go se swane le ge e le gofe ka December ngwageng woo, a hwetša gore Mashatile ga se a ke a diriša kgetho ya gagwe ya dišere gomme o tsebagaditše dishere tšeo ka phošo.
Ka June 2006, Mashatile, yo ka nako yeo e bego e le MEC wa Ditšhelete, o ile a baka mahlabisadihlong a manyenyane ge a be a diriša R 96,000, yeo e bego e lefišwa karateng ya gagwe ya mokitlana ya mmušo, dijong tše tee tša mantšiboa bakeng sa bašomi ba mmušo lebenkeleng la go jela la maemo a godimo la Fora kua Sandton . Kuranta ya The Star e begile gore Mashatile o dirile ditshenyegelo tša go feta R250,000 ka "boithabišo" magareng ga Hlakola le Mosegamanye ngwageng woo. Ka morago ga dikgwedi tše pedi, Mashatile o ile a swara dijo tše dingwe tša mantšiboa tša mmušo lefelong lona leo la go jela, ka nako yeo ka ditshenyagalelo tša R108,000, gomme mmoleledi wa gagwe o ile a tuka mahlabisadihlong ka go latola dipego tšeo ka maaka. Dinyakišišo tšeo di ilego tša latela, Mokhomišenare wa Botshepegi wa Gauteng o ile a hlwekiša gape Mashatile, mo nakong ye ditatofatšong tša gore o šomišitše karata ya gagwe ya mokitlana ya mmušo gampe goba ka bofora a begile ditshenyegelo tša gagwe ka fase.
Pele ga dikgetho tša kakaretšo tša 2019 , go ile gwa tsoga ngangišano go dikologa dipolelo tša gore mmušo wa Gauteng o sentše – goba boradipolotiki ba wona ba utswe – R1.3 pilione ya ditšhelete tšeo di reretšwego Protšeke ya Mpshafatšo ya Alexandra, e lego lenaneo la boiketlo leo le rulagantšwego ke kgoro ya Mashatile nakong ya gagwe ya mathomo bjalo ka Bodulo bja Batho MEC (1999-2004) le ba bangwe. Ge dinyakišišo tša mohlakanelwa tša Mošireletši wa Setšhaba le Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa , Mashatile le bahlankedi ba bangwe ba ganeditše gore tšhelete efe goba efe ye bjalo e timetše goba e abetšwe mathomong. Mashatile o ile a tsenya molato wa go senya leina wa R2-million kgahlanong le mokgatlo wa kganetšo wa Economic Freedom Fighters le baetapele ba wona ba babedi, Julius Malemale Mandisa Mashego , ka morago ga gore ba laetše gore o bile le seabe ka bomenetša ge a laola Protšeke ya Mpshafatšo ya Alexandra.
Mashatile o na le barwa ba babedi le barwedi ba babedi. Mosadi wa gagwe, Manzi Ellen Mashatile, o hlokofetše ka Phupu 2020. Ka Ngwatobošego 2020, o thakgotše Manzi Mashatile Foundation go tšwetša pele mananeo a thuto go mo gopola. O thekga Orlando Pirates.
[1] [8] [9] [5] [6] [7] [10] [11] [12] [13] [14] [15] [16] [17] [18] [19] [20] [21] [3] [22] [23] [24] [25] [26] [27] [28] [29] [30] [31] [32] [33] [34] [35] [36] [2] [37] [38] [39] [40] [41] [42] [43] [44] [45] [46] [47] [48] [49] [50] [51] [4] [52] [53] [54] [55] [56] [57] [58] [59] [60] [61] [62] [63] [64] [65] [66] [67] [68] [69] [70] [71] [72] [73] [74] [75] [76] [77]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.