Draft:Enohova knjiga
From Wikipedia, the free encyclopedia
Henohova knjiga (tudi 1 Henoh ; [lower-alpha 1] hebrejsko:סֵפֶר חֲנוֹךְ, Sēfer Ḥănōḵ; Giz: መጽሐፈ ሄኖክ, Maṣḥafa Hēnok) je starohebrejsko apokaliptično versko besedilo, ki ga tradicija pripisuje patriarhu Henohu, ki je bil Matuzalemov oče in Noetov praded. [1] [2] Henohova knjiga vsebuje edinstveno gradivo o izvoru demonov in nefilimov (velikanov), zakaj so nekateri angeli padli iz nebes, razlago, zakaj je bil Vesoljni potop iz 1. Mojzesove knjige moralno potreben in preroško razlago tisočletne vladavine Mesije. Henohu tradicionalno pripisujejo tri knjige, vključno z ločenima deloma 2 Henoh in 3 Henoh.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/BL_Or_485_f._102r.png/640px-BL_Or_485_f._102r.png)
Večina judovskih ali krščanskih cerkev nobene od treh knjig ne uvršča med kanonične knjige.
Ocenjujejo, da starejši deli 1. Henohove knjige (predvsem v Knjigi stražarjev) izvirajo iz približno leta 300-200 pr. n. št., najnovejši del (Knjiga prispodob) pa je verjetno iz leta 100 pr. n. št. [3]
Sodobni strokovnjaki menijo, da je bila Henohova knjiga prvotno napisana v aramejščini ali hebrejščini, jezikih, ki sta bila prva uporabljena za judovska besedila. Ephraim Isaac meni, da je bila Henohova knjiga, tako kot Danielova knjiga, sestavljena delno v aramejščini in delno v hebrejščini. [4] Toda hebrejske verzije doslej še niso našli.
Ljudje, ki so prebivali v kumranskih jamah, kjer so bili izkopani Kumranski rokopisi in Henohova knjiga, niso bili usklajeni z glavno judovsko ločino tistega časa, imenovano farizeji, temveč so bili povezani z eno od več odcepljenih skupnosti, imenovanih Eseni, ki so se držali posebnih navad. Zato je Henohova knjiga, skupaj s številnimi drugimi besedili, odkritimi v kumranskih jamah, znana po tem, da se precej razlikuje od rabinskega judovstva. [5]
Avtorji Nove zaveze so bili seznanjeni z vsebino zgodbe. [6] Kratek odlomek 1. Henohove knjige (1,9) je naveden v Novi zavezi, v Judovem pismu 1,14-15 in je pripisan »Henohu, sedmemu za Adamom« (1. Henohova knjiga 60,8), čeprav je ta del 1. Henohove knjige midraš na 5. Mojzesovo knjigo 33,2. Med Kumranskimi rokopisi je bilo ohranjenih več izvodov odlomkov iz 1. Henohove knjige. [2] Danes je Henohova knjiga v celoti ohranjena le v etiopskem prevodu Giz.
Henohova knjiga je del svetopisemskega kanona, ki ga uporabljata etiopska judovska skupnost Beta Izrael in krščanska etiopska pravoslavna cerkev Tewahedo. Ostale judovske in krščanske skupnosti imajo Henohovo knjigo za nekanonično ali nenavdihnjeno, vendar jo lahko sprejmejo kot knjigo z zgodovinskim ali teološkim pomenom.