Zgodovina Armenije
From Wikipedia, the free encyclopedia
Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat. Prvotno armensko ime države je bilo Hajk, pozneje Hajastan (armensko այաստան), prevedeno kot dežela Hajka in je sestavljeno iz imena starodavnega mezopotamskega boga Haja[1] (ha-ià) in perzijske pripone - stan ('zemljišče'). Zgodovinski sovražnik Hajka (legendarni vladar Armenije), Hajastan, je bil Bel, oziroma z drugimi besedami Baal (akadski sorodnik Bēlu).[2]
Ime Armenija so državi podelile okoliške države, tradicionalno pa izvira iz Armenaka ali Arama (Hajkov prapravnuk in drugega voditelja, ki je po armenski tradiciji prednik vseh Armencev)[3]. V bronasti dobi je na območju Velike Armenije cvetelo več držav, med njimi Hetitsko cesarstvo (na vrhuncu moči), Mitani (Jugovzhodna zgodovinska Armenija) in Hajaša-Azi (1600–1200 pr. n. št.). Kmalu po Hajaša-Azi so bili Nairi (1400–1000 pr. n. št.) in Kraljevina Urartu (1000–600 pr. n. št.), ki so zaporedno vzpostavili svojo suverenost nad Armenskim višavjem. Vsak od zgoraj omenjenih narodov in plemen je sodeloval v etnogenezi armenskega ljudstva.[4][5] Erevan, sodobna prestolnica Armenije, sega v 8. stoletje pred našim štetjem, ko je kralj Argišti I., leta 782 pred našim štetjem, v zahodnem skrajnem delu Araratske planote ustanovil trdnjavo Erebuni.[6] Erebuni je bil opisan kot »zasnovan kot veliko upravno in versko središče, popolnoma kraljevska prestolnica«.[7]
Kraljestvo Urartu (asirsko za Ararat) iz železne dobe je nadomestila rodbina Orontidov.[8][9] Po perzijski in kasnejši makedonski vladavini je rodbina Artaksiadov iz leta 190 pred našim štetjem ustvarila Kraljevino Armenijo, ki je dosegla vrhunec svojega vpliva pod Tigranom II., preden je padla pod rimsko oblast.[10]
Leta 301 je bila Arsakidska Armenija prvi suvereni narod, ki je sprejel krščanstvo kot državno vero. Armenci so kasneje padli pod bizantinskoˇ, sasanidsko Perzijo in islamsko hegemonijo, vendar so svojo neodvisnost ponovno vzpostavili z armensko kraljevino rodbine Bagratidov. Po padcu kraljestva leta 1045 in poznejšem Seldžuškem osvajanju Armenije leta 1064 so Armenci ustanovili kraljestvo v Kilikija, kjer so podaljšali svojo suverenost do leta 1375.[11]
Od začetka 16. stoletja je v Veliko Safavidsko perzijsko oblast spadala Velika Armenija; vendar je Vzhodna Armenija skozi stoletja ostala pod perzijsko oblastjo, medtem ko je Zahodna Armenija padla pod osmansko oblast.[12] Do 19. stoletja je Vzhodno Armenijo osvojila Rusija, Velika Armenija pa je bila razdeljena med Osmansko in Rusko cesarstvo.[13]
V začetku 20. stoletja so Armenci trpeli v genocidu, ki jim ga je povzročila turška osmanska vlada, v katerem je bilo ubitih 1,5 milijona Armencev, mnogo več pa jih je bilo razpršenih po vsem svetu prek Sirije in Libanona. Armenija je od takrat, kolikor je ustrezala večjem delu Vzhodne Armenije, ponovno pridobila neodvisnost leta 1918 z ustanovitvijo Prve republike Armenije in leta 1991 Republike Armenije.[14][15][16]