Speyer
From Wikipedia, the free encyclopedia
Speyer (do 1825 tudi Spires) [1] je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci. Nahaja se ob reki Ren, 25 km južno od Ludwigshafna in Mannheima. Ustanovili so ga Rimljani in je eno od najstarejših nemških mest. Prvi znani imeni sta bili Noviomagus in Civitas Nemetum - glavno mesto tevtonskega plemena Nemetes, ki so se naselili na tem območju. Okoli leta 500 se je ime Spira prvič pojavilo v pisnih dokumentih. Spire, Spira in Espira so še imena, ki so se uporabljala za Speyer v francoskem, italijanskem in španskem jeziku.
Speyer | ||
---|---|---|
Mesto | ||
Maximilianstraße, v ozadju stolnica | ||
| ||
49°18′59.5991″N 8°26′1.0140″E | ||
država | Nemčija | |
Zvezna dežela | Porenje - Pfalška | |
Upravljanje | ||
• župan | Hansjörg Eger | |
Površina | ||
• Skupno | 42,58 km2 | |
Nadm. višina | 92 - 103 m | |
Prebivalstvo (31. dec. 2013) | ||
• Skupno | 49.740 | |
• Gostota | 1.200 preb./km2 | |
Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
Avtomobilska oznaka | SP | |
Spletna stran | [www.speyer.de www.speyer.de] |
Cesarsko mesto Speyer Reichsstadt Speyer
| |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1294–1792 | |||||||||
Status | Mestna država | ||||||||
Glavno mesto | Speyer | ||||||||
Vlada | Republika | ||||||||
Zgodovinska doba | Srednji vek | ||||||||
• ustanovljeno | ca 10 pr. n. št. | ||||||||
• Cesarska neposrednost | 1294 | ||||||||
• Speyer Diet confirms Edict of Worms | 19. april 1529 | ||||||||
• Protesti v Speyerju | 20. april 1529 | ||||||||
• Kraj porušijo Francozi | 1688 | ||||||||
• Francoska anekcija | 1792 | ||||||||
• Aneksira ga Kraljevina Bavariska | 1816 1792 | ||||||||
• Renski Palatinat združi v into Rheinland-Pfalz | 10. avgust 1946 | ||||||||
+ | |||||||||
|
Speyer obvladuje stolnica, številne cerkve in Altpörtel (Stara vrata). V stolnici, pod oltarjem, so grobnice osmih Svetih rimskih cesarjev in nemških kraljev. Stolnica v Speyerju je največja ohranjena romanska cerkev na svetu in je od leta 1981 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.