Sarkomera
osnovna krčljiva enota miofibrile, ki jo omejujeta dva Z-diska in je zgrajena iz miofilamentov / From Wikipedia, the free encyclopedia
Sarkomera je osnovna enota krčenja mišičnih vlakenc (miofibril). Omejena je z dvema Z-diskoma in zgrajena iz miofilamentov, raznih citoskeletnih elementov (mikrofilamentov ali aktinskih miofilamentov, miozinskih miofilamentov in intermediarnih miofilamentov).[1][2][3][4][5][6] Pojavlja se v skeletnih mišicah, enem izmed treh tipov mišic, ki se pojavljajo pri vretenčarjih, in za katere velja, da organizem z njimi zavestno nadzira gibanje. Značilen progast izgled pa sarkomera daje tudi celicam srčne mišičnine.[1] Zaradi tipične progavosti, ki jo daje sarkomera, prej omenjeni skupini mišic s skupnim izrazom pogosto poimenujemo prečno progaste mišice, četudi je vzorec najbolj izrazit pri skeletnih mišicah.[7][8]
Skeletne mišice gradijo skeletne mišične celice, ki so celice podolgovate oblike, v katerih se običajno nahaja večje število celičnih jeder, kar je posledica zlivanja več zaporednih celic.[1] Citoplazmi mišičnih celic, ki je v bistvu zmes citoplazem več celic, pravimo sarkoplazma, svoje poimenovanje pa ima tudi plazmalema (celična membrana) mišičnih celic, ki jo označujemo z izrazom sarkolema.[5][6] Za skeletne mišične celice je značilna prisotnost številnih strukturnih beljakovin, ki skupaj tvorijo tako imenovane miofibrile ali mišična vlakenca, zgrajena iz mnogih nitasto oblikovanih miofilamentov. Miofibrile so valjasto oblikovane sestavljene nitke, ki v premer merijo od 1 do 2 mikrometrov in se navadno raztezajo vzdolž celotne mišične celice.[1][3] Mišična vlakenca se nahajajo v neposredni bližini endoplazemskega retikla, ki v mišičnih celicah nosi ime sarkoplazemski retikel in je tesno povezan s krčenjem mišičnih celic.[5][6]