Samostan Hor Virap
From Wikipedia, the free encyclopedia
Samostan Hor Virap (armensko: Խոր Վիրապ, 'globoka ječa' [1]) je armenski samostan, ki stoji na Araratski planoti v Armeniji, blizu zaprte meje s Turčijo, približno 8 kilometrov južno od Artašata, v provinci Ararat, na ozemlju antičnega Artaksata [2]. Artaksat je bilo veliko trgovsko mesto in glavno mesto antične Armenije v času vladavine kralja Artaksija I., ustanovitelja rodbine Artaksiadov antičnega kraljestva Armenija. Samostan je gostil teološko semenišče in je bil rezidenca armenskih katolikosov.
Samostan Hor Virap | |
---|---|
Խոր Վիրապ | |
39°52′42″N 44°34′34″E | |
Kraj | blizu Lusarata, provinca Ararat, Armenija |
Država | Armenija |
Verska skupnost | Armenska apostolska cerkev |
Zgodovina | |
Status | dober |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | aktiven |
Arhitekt | Izvorna kapela, Narzes III. Graditelj |
Slog | Armenska arhitektura |
Začetek gradnje | 642 (izvorna kapela), 1662 (trenutna cerkev) |
Konec gradnje | 17. stoletje |
Lastnosti | |
Materiali | kamen |
Znamenitost Hor Virapa kot samostanskega in romarskega mesta je pripisana Gregorju Razsvetitelju, ki je bil sprva približno 14 let zapornik armenskega kralja Tiridata III. Sveti Gregor je postal kraljev verski mentor in ti so bili v državi zadolženi za spreobračanje. Leta 301 je bila Armenija prva država na svetu, ki je bila razglašena za krščanski narod [3]. Kapelo je najprej leta 642 na mestu Hor Virap zgradil Narzes III. Graditelj, kot znak čaščenja svetega Gregorja. Skozi stoletja so ga večkrat prenavljali. Leta 1662 je bila okoli ruševin stare kapele zgrajena večja kapela znana kot sv. Astvacacin (Sveta mati Božja), samostan, refektorij in celice menihov. Zdaj v tej cerkvi poteka redno bogoslužje. Je med najbolj obiskanimi romarskimi kraji v Armeniji.[4]