Pasja pasma
skupina tesno sorodnih in na videz podobnih domačih psov / From Wikipedia, the free encyclopedia
Pasja pasma ali pasma psa je določena linija tesno sorodnih in na videz podobnih domačih psov, ki so jo ljudje načrtno gojili, da bi psi bili zmožni opravljanja specifičnih nalog, kot so zganjanje živine, lovljenje, varovanje in družabništvo. Pasme psov je moč prepoznati po njihovi čistokrvnosti (čistopasemskosti), ki je razvidna iz nabora fenotipskih lastnosti, ki jih čistokrvni starši vselej prenesejo na svoje potomce in tako ohranjajo linijo razmeroma nespremenjeno.[1][2] Psi veljajo za najbolj raznolike sesalce na zemlji, kajti s pomočjo umetnega izbora je človek uspel vzgojiti približno 450 svetovnih pasem psov. Te pasme opredeljujemo na podlagi njihovih karakterističnih lastnosti, povezanih z morfologijo (velikost, oblika lobanje, fenotip repa, tip dlake, obarvanost kožuha itd.). Med vedenjske značilnosti spadajo sposobnosti (kot so varovanje, pastirstvo, lov) in osebnostne lastnosti (hipersocialno vedenje, pogum, agresija ipd.). Večina pasem izvira iz majhnega števila prvinskih osebkov. Kot posledica prilagodljivosti in družabnosti so psi najpogostejša mesojeda vrsta in naseljujejo ves svet.[3]
Pasja pasma bo pri psu vselej izražala želene fizične lastnosti, način gibanja in značaj, ki so rezultat desetletij umetnega izbora. Različne organizacije, tako imenovane kinološke zveze, imajo v svojih pravilnikih objavljene pasemske standarde, kjer so navedene značilnosti, ki veljajo za ideal neke pasme.[1][4][5] Četudi je s strani rejcev in mnogih pasjih lastnikov zaželeno, da pasme ostajajo čiste (torej čistokrvne), se pojavljajo tudi psi mešanci, ki izražajo lastnosti več materinskih pasem, in mešane hibridne pasme (pogosto tudi poimenovane), ki nastanejo kot posledica načrtnega križanja dveh ali več čistih pasem, a jih kinološke organizacije ne prepoznavajo.[6]