Fernando Botero
kolumbijski slikar in kipar / From Wikipedia, the free encyclopedia
Fernando Botero Angulo, kolumbijski figurativni umetnik in kipar, * 19. april 1932, Medellín, Kolumbija, † 15. september 2023, Monako.
Fernando Botero | |
---|---|
Rojstvo | Fernando Botero Angulo[1] 19. april 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[2][3][…] Medellín[4] |
Smrt | 15. september 2023({{padleft:2023|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[5][6] (91 let) Monako[7][8][6] |
Narodnost | Kolumbijec |
Državljanstvo | Kolumbija[9] Francija |
Poklic | slikar, kipar, risar, ilustrator, arhitekturni risar |
Poznan po | slikar, kipar |
Pomembnejša dela | Mona Liza, dvanajst let (1959), Papež Leon X. (po Rafaelu) (1964), Predsedniška družina (1967), Plesalci (1987), Smrt Pabla Escobarja (1999) |
Zakonci | Gloria Zea (ločena) Sophia Vari (trenutna) |
Podpis |
Njegov značilni slog, znan tudi kot Boterismo, prikazuje ljudi in figure v velikem, pretiranem obsegu, kar lahko predstavlja politično kritiko ali humor, odvisno od dela. Velja za najbolj priznanega in citiranega živečega umetnika iz Latinske Amerike[10][11][12] in njegovo umetnost je mogoče najti na zelo vidnih mestih po vsem svetu, kot sta Park Avenue v New Yorku in Elizejske poljane v Parizu.[13]
Samoimenovani »najbolj kolumbijski med kolumbijskimi umetniki« je Botero postal nacionalni uglednež, ko je leta 1958 osvojil prvo nagrado na Salón de Artistas Colombianos. Skulpture je začel ustvarjati po selitvi v Pariz leta 1973 in dosegel mednarodno priznanje z razstavami po vsem svetu do 1990-ih.[14][15] Njegovo umetnost zbirajo številni večji mednarodni muzeji, korporacije in zasebni zbiralci. Leta 2012 je prejel nagrado Mednarodnega kiparskega centra za življenjsko delo v sodobnem kiparstvu.[16]