Domus
rimska mestna hiša višjih razredov / From Wikipedia, the free encyclopedia
V antičnem Rimu je bil domus (množina domūs) vrsta hiše, ki so jo zasedali višji sloji in nekateri premožni svobodni ljudje med republikanskim in imperialnim obdobjem[1]. Najden je bil v skoraj vseh večjih mestih po celotnem rimskem ozemlju. Beseda dom v sodobnih slovanskih jezikih pomeni dom in je sorodna latinski besedi, ki sega nazaj v protoindoevropski jezik. Skupaj z domus v mestu, si veliko najbogatejših družin v starem Rimu lasti tudi ločeno podeželsko hišo, znano kot villa. Mnogi so se odločili živeti predvsem ali celo izključno v svojih vilah; ti domovi so bili na splošno precej obsežnejši po velikosti in na več hektarjih zemlje zaradi več prostora zunaj obzidanega in utrjenega mesta.
Rimska arhitektura | |
---|---|
Rimski domus je bil omejen zaradi velikosti mestnega obzidja. V starejših delih mesta bogati niso mogli graditi v širino, zato so gradili v višino. | |
Socialna struktura | |
Socialni razred | Patriciji, senatorji, equites, plebejci, svobodnjaki |
|
V elitnih razredih rimske družbe so stanovanjske stavbe gradili z razkošnimi marmornimi dekoracijami, intarziranimi marmornimi opaži, podboji in stebri ter dragimi slikami in freskami[2]. Mnogi Rimljani revnega in nižjega srednjega razreda so živeli v prenatrpanih, umazanih in večinoma slabih najemnih stanovanjih, znanih kot insulae. Ti večstanovanjski bloki so bili zgrajeni čim višji in tesneje povezani in so imeli veliko manj udobja kot zasebni domovi uspešnih prebivalcev.