Dinastija Džov
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dinastija Džov (kitajsko: 周; pinjin: Zhōu, starokitajsko *tiw[4]) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr. n. št. do 256 pr. n. št. S 789 leti vladanja je bila najdlje vladajoča dinastija v kitajski zgodovini. Vojaški nadzor nad starodavno Kitajsko s strani kraljeve hiše Ji je trajal od leta 1046 do 771 pr. n. št. v obdobju, znanem kot Zahodni Džov. Politična vplivna sfera, ki jo je ustvarila, se je v obdobju Vzhodnega Džova nadaljevala še nadaljnjih 500 let. Dinastija Džov naj bi bila ustanovljena leta 1046 ali 1045 pr. n. št.[5][6]
Džov | |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
ok. 1046 pr. n. št.– 256 pr. n. št. | |||||||||||
Glavno mesto |
| ||||||||||
Skupni jeziki | stara kitajščina | ||||||||||
Religija | kitajska ljudska verovanja, čaščenje prednikov in nebes[2] | ||||||||||
Vlada | monarhija | ||||||||||
Kralj | |||||||||||
• ok. 1046–1043 pr. n. št. | Vu | ||||||||||
• 781–771 pr. n. št. | Ju | ||||||||||
• 770–720 pr. n. št. | Ping | ||||||||||
• 314–256 pr. n. št. | Nan | ||||||||||
Kancler | |||||||||||
Zgodovina | |||||||||||
• bitka pti Mujeju | ok. 1046 pr. n. št. | ||||||||||
• Gonghejevo regentstvo | 841–828 pr. n. št. | ||||||||||
• preselitev Vangčenga | 771 pr. n. št. | ||||||||||
• odstavitev kralja Nana s strani dinastije Čin | 256 pr. n. št. | ||||||||||
• padec zadnjih posesti Džova[3] | 249 pr. n. št. | ||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||
• 273 pr. n. št. | 30.000.000 | ||||||||||
• 230 pr. n. št. | 38.000.000 | ||||||||||
Valuta | starokitajski kovanci | ||||||||||
+ | |||||||||||
| |||||||||||
Danes del | Ljudska republika Kitajska |
Med vladavino dinastije Džov se je centralizirana oblast dinastije zmanjševala od tako imenovanega spomladanskega in jesenskega obdobja kitajske zgodovine (770 pr. n. št. - 481 pr. n. št.) do obdobja vojskujočih se držav v zadnjih dveh stoletjih dinastije. V zadnjem obdobju je imel dvor Džova le malo nadzora nad svojimi konstitutivnimi državami, ki so se med seboj vojskovale, dokler se ni leta 221 pr. n. št. na oblasti utrdila dinastija Čin. Dinastija Džov je propadla že 35 let prej, vendar je bila uradno še vedno na oblasti.
Na to obdobje kitajske zgodovine mnogi poznavalci gledajo kot na obdobje, v katerem se je na Kitajskem do vrhunca razvila umetnost obdelave brona, začela pa se je tudi obdelava železa.[7] Zadnje obdobje dinastije Džov je znano tudi po začetkih treh velikih kitajskih filozofij: konfucijanstva, taoizma in legalizma. Dinastija Džov zajema tudi obdobje, v katerem se je iz orakeljske in bronastodobne pisave razvila pečatna pisava. Slednja se je s pomočjo arhaične klerikalne pisave, ki se je pojavila v poznem obdobju vojskujočih se držav, razvila v skoraj sodobno pisavo.