Al'bert Einštein (saks.: Albert Einstein ['albɛɐ̯t 'aɪnʃtaɪn]; sünd. 14. keväz'ku 1879, Ul'm, Vürtemberg-kunigahuz, Saksanma — kol. 18. sulaku 1955, Prinston, Nju Džersi, AÜV) — üks' nügüdläižen teoretižen fizikan sädajišpäi, Nobelän premijan fizikas laureat (vl 1921), kundaline šingotai-gumanist. Eli Saksanmas (1879−1893, 1914−1933), Šveicarijas (1893−1914) da AÜV:oiš (1933−1955). Oli mail'man äjiden päuniversitetoiden arvostuzdoktoraks, äjiden Tedoakademijoiden ühtnijaks.
Einštein Al'bert | |
saks.: Albert Einstein | |
Al'bert Einštein vl 1921 | |
radmižen toižend: | |
---|---|
sündundan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
sündundan sijaduz: |
Ulm[d], Württembergi kuningriik[d], Germanijan imperii[1][2][3][4] |
valdkund: |
Germanijan imperii[5][6] |
kolendan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
kolendan sijaduz: |
Princeton[d], New Jersey[d], Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad[10][2][4] |
tat: |
Hermann Einstein[d] |
mam: |
Pauline Koch[d] |
avtograf: | |
Einštein Al'bert VikiAitas | |
Om sädusid VikiPurtkiš |
Sädused
Einštein om 300 tedotön sädai fizikas, 150 tedotön istorijas da tedon filosofijas avtor. Hän om neniden tedoteorijoiden sädai:
- Specialine relätivižusen teorii (1905).
- Ühthine relätivižusen teorii (1907−1916).
- Fotoeffektan da lämudenmülün kvantine teorii.
- Einšteinan — Bozen kvantine statistik.
- Braunan kobaidusen statistine teorii.
- Induciruidud sädegoičendan teorii.
Tegii andoi ičeze avtoroiktust, kaik kirjeižid i tedotöiden käzikirjutesid Evrejan universitetale (Jerusalim).
Biografii da kanz
Al'bert oli sündnu German Einštein-edheotajan (1847−1902) i Paulina Einštein-kodiemägen (neiččel Koh, 1858−1920) kanzha. Maja-sizar (1881−1951) oli tedomehel mugažo. Al'bert openui Cürihan tehnižes üläškolas (1896−1900), pästtihe sišpäi rata školopendajan voimusenke.
Oli naižiš kaks' kerdad, akad: Mileva Marič (vspäi 1896, kol. 1948) i El'za Einštein (vspäi 1919, kol. 1936). Koume last sünduihe ezmäižes naimiželos: Lizerl'-tütär (1902, kol. vagahaižel), Gans Al'bert-poig (1904) i Eduard-poig (1910).
Mušt
Oma nimitadud londuses tedomehen muštoks:
- fotoniden lugumäran märičendühtnik fotohimijas;
- einšteinii — himine element nomer 99;
- Asteroid (2001) i Kudmaižen krater, «Einšteinan Rist»-kvazar Pegas-tähthištos;
- Gravitacijan linzoiden effekt — Einšteinan renghad.
Homaičendad
Irdkosketused
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.