Živi pesek
From Wikipedia, the free encyclopedia
Živi pesek, znan tudi kot toneči pesek, je koloid, sestavljen iz drobnega zrnatega materiala (kot je pesek, mulj ali glina) in vode. Nastane v nasičenem sipkem pesku, ko se pesek nenadoma strese. Ko voda v pesku ne more uiti, ustvari utekočinjeno zemljo, ki izgubi trdnost in ne prenese teže. Živi pesek lahko nastane v stoječi vodi ali v vodi, ki teče navzgor (kot iz arteškega izvira). V primeru vode, ki teče navzgor, sile nasprotujejo gravitacijski sili in suspendirajo delce zemlje.
Nasičena usedlina je lahko videti precej trdna, dokler nenadna sprememba tlaka ali udarec ne sproži utekočinjenja. To povzroči, da pesek tvori suspenzijo in izgubi trdnost. Oblazinjenje vode daje živemu pesku in drugim utekočinjenim sedimentom gobasto teksturo, podobno tekočini. Predmeti v utekočinjenem pesku se potopijo do nivoja, pri katerem je teža predmeta enaka teži izpodrinjene mešanice zemlje/vode, potopljeni predmet pa lebdi zaradi svojega vzgona.
Do utekočinjanja tal lahko pride v delno nasičenih tleh, ko jih strese potres ali podobne sile. Gibanje v kombinaciji s povečanjem pornega tlaka (podzemne vode) povzroči izgubo kohezije delcev, zaradi česar se stavbe ali drugi predmeti na tej površini pogreznejo.