Prizrenska trdnjava je trdnjava na vrhu hriba nad Prizrenom na Kosovu. Gleda na reko Prizren, ki teče skozi mesto, ki se je razvilo okoli trdnjave. Najdišče trdnjave Prizren je bilo naseljeno in uporabljeno že od bronaste dobe. V pozni antiki je bila del obrambnega utrdbenega sistema v zahodni Dardaniji in je bil rekonstruirana v dobi vzhodnega rimskega cesarja Justinijana I.. Bizantinska oblast v regiji se je dokončno končala v letih 1219–20, ko je utrdbo nadzorovala srbska rodbina Nemanjići do leta 1371. Od leta 1371 je prišla pod nadzor Prizrena in njegove utrdbe vrsta regionalnih fevdalnih vladarjev: Balšići, Dukagjini, Hrebeljanovići in končno Brankovići, pogosto z osmansko podporo. Osmansko cesarstvo je po letu 1450 prevzelo neposredno oblast in sčasoma utrdbo spremenilo v osrednjo utrdbo v Rumelijskem pašaluku. Velik del sodobne trdnjave sega v fazo obnove iz 18. stoletja.