Dži ali Džičeng je bilo starodavno mesto na severu Kitajske, ki je postalo najdlje neprekinjeno naseljen del sodobnega Pekinga. Prva zgodovinska omemba Džija sega v čas ustanovitve dinastije Džov okoli leta 1045 pr. n. št. Arheološke najdbe v jugozahodnem Pekingu, kjer naj bi se nahajal Dži, so iz obdobje pomladi in jeseni. Mesto Dži je do združitve Kitajske pod dinastijo Čin leta 221 pr. n. št. služilo kot prestolnica starodavnih držav Dži in Jan. Kasneje je bil v dinastiji Han, Treh kraljestvih, dinastiji Zahodni Džin, Šestnajstih kraljestvih, Severnih dinastijah in dinastiji Sui glavno mesto prefekture Joudžov. Z ustanovitvijo Jidžova (见州) pod dinastijo Tang je mesto Dži dobilo ime Joudžov. Joudžov je bila ena od šestnajstih prefektur, ki so bile v obdobju petih dinastij in desetih držav prepuščene Kitanom. Mesto je nato postalo južna prestolnica dinastije Ljao in nato glavna prestolnica dinastije Džin (1115–1234). V 13. stoletju je Kublajkan severno od Džija zgradil novo prestolnico za dinastijo Juan. Staro mesto Dži je postalo predmestje Daduja. V dinastiji Ming je staro in novo mesto združilo skupno pekinško mestno obzidje.