vroč izvir, za katerega je značilno občasno iztekanje vode v turbulentnem izbruhu in s sproščanjem pare From Wikipedia, the free encyclopedia
Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak. Ime je dobil po islandskem vrelcu Geysir, ki danes ne bruha več. Iz vode gejzirja se v velikih količinah izloča kremenova siga ali gejzirit. Gejzirji so večinoma na dejavnih vulkanskih območjih, kot so (Islandija, Nova Zelandija, Čile, narodni park Yellowstone v ZDA, Kamčatka).
Vroča kamnina globoko pod zemeljskim površjem segreje vodo v podzemski shrambi do vretja. Pritisk požene vodo v curku navzgor. Ko se shramba spet napolni in voda segreje, gejzir ponovno brizgne. Ko se gejzir umiri, se v določenem časovnem presledku vse ponovi.
Gejzir deluje na principu stalnega vira vode in podzemnih rovov, ki delujejo kot nekakšne cevi, ko pa se nabere dovolj pritiska, voda brizgne na plano. Vroča voda prinaša na površje raztopljeno kremenico, ki se izloča ob ustju gejzirjev. Včasih kremenica zatesni kakšnega od rovov in narava gejzirja se popolnoma spremeni.
Gejzirje delimo na redne in neredne ter na močne in manj močne oz. šibke gejzirje.
Gejzir je redek naravni pojav, ker zahteva kombinacijo vode, toplote in podzemne rove. Ta kombinacija obstaja na Zemlji le na petih mestih. Med pet največjih polj gejzirjev na svetu spadajo:[1]
Po gejzirjih slovi predvsem Islandija, kjer narava ponuja prebivalcem prijetno sprostitev v toplih termalnih izvirih.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.