provinca Kitajske From Wikipedia, the free encyclopedia
Junan (kitajsko: ; pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Provinca Junan 云南省 | |
|---|---|
Provinca | |
| v transkripcije | |
| • kitajščini | 云南省 (Yúnnán Shěng) |
| • okrajšava | YN / 滇 (Diān) ali 云 (Yún) |
     (v smeri urinega kazalca od zgoraj)
| |
.svg) Zemljevid, ki prikazuje lokacijo province Junan | |
| Koordinati: 25°03′N 101°52′E | |
| Država | Ljudska republika Kitajska |
| Glavno mesto (in največje mesto) | Kunming |
| Enote | 16 prefektur, 129 okrajev, 1565 mestnih okrožij |
| Upravljanje | |
| • Vrsta | Provinca |
| • Telo | Provinčni ljudski kongres v Junanu |
| • Sekretar KKP | Ruan Čengfa (pinjin: Ruan Chengfa) |
| • Predsednik kongresa | Ruan Čengfa (pinjin: Ruan Chengfa) |
| • Guverner | Vang Jubo (pinjin: Wang Yubo) |
| • Predsednik KLPPK-ja | Li Džjang (pinjin: Li Jiang) |
| Površina | |
| • Skupno | 394.000 km2 |
| Rang | 8. |
| Najvišja (Kavagarbo) | 6.740 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 47.209.277 |
| • Rang | 12. |
| • Gostota | 120 preb./km2 |
| • Rang gostote | 24. |
| Demografija | |
| • Etnična sestava | |
| • Jeziki in narečja | Jugozahodna mandarinščina 25 jeziki etničnih manjšin |
| Koda ISO 3166 | CN-YN |
| BDP (2020) | CNY 2,45 milijardi $ 355 milijard(18.)[3] |
| - na prebivalca | CNY 51.943 USD 7.528 (26.) |
| • rast |  4,0 % |
| HDI (2018) | 0,672[4] srednja · 30. |
| Spletna stran | www |
| Junan | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
.svg) "Junan" v poenostavljeni (zgoraj) in tradicionalni (spodaj) kitajski pisavi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kitajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 云南 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 雲南 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Dobesedni pomen | "Južno od pisanih oblakov"（彩雲之南/ 彩云之南）[5] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ji ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ji | ꒊꆈ yyp nuo | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Taj Lue ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Taj Lue | ᦑᦱᧃ ᦑᦳᧂ yun nuo | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lisu ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lisu | ꓬꓱ-ꓠ ye na | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tibetansko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tibetansko | ཡུན་ནན་ yun nan | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Severno tajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Severno tajsko | วิเทหราช Witheharat | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obsega približno 394.000 kvadratnih kilometrov in ima 48,3 milijona prebivalcev (stanje leta 2018). Glavno mesto province je Kunming. Pokrajina meji na kitajske province Guidžov, Sečuan, avtonomni regiji Guangši in Tibet ter na države jugovzhodne Azije: Vietnam, Laos in Mjanmar. Junan je bila leta 2014 četrta najmanj razvita provinca na Kitajskem glede na dohodek na prebivalca.[6]
Junan leži v gorskem območju, z visokimi nadmorskimi višinami na severozahodu in nizkimi vzpetinami na jugovzhodu. Večina prebivalcev živi v vzhodnem delu province. Na zahodu se višina lahko razlikuje od gorskih vrhov do rečnih dolin kar za 3000 metrov. Junan je bogat z naravnimi viri in ima največjo raznolikost rastlinstva na Kitajskem. Od približno 30.000 vrst višjih rastlin na Kitajskem, jih ima Junan morda 17.000 ali več.[7] Zaloge aluminija, svinca, cinka in kositra so največje na Kitajskem, poleg tega pa obstajajo tudi velike zaloge bakra in niklja.
Cesarstvo dinastije Han je najprej vzpostavilo diplomatske odnose s provinco konec 2. stoletja pred našim štetjem in postala je del Svilne ceste do Bhitargarha v Bangladešu. Postala je sedež kitajsko-tibetanskega kraljestva Nandžao (pinjin: Nanzhao) v 8. stoletju. Nandžao je bilo večetnično, a elita je najbolj verjetno govorila severno narečje Ji. Mongoli so osvojili regijo v 13. stoletju, z lokalnim nadzorom, ki so ga izvajali vojaki stari do tridesetih let. Od dinastije Juan naprej je bilo območje del gibanja prebivalstva, ki ga podpirala osrednja vlada proti jugozahodni meji, z dvema glavnima valoma priseljencev, ki so prihajali iz večinskih območij na severu in jugovzhodu Kitajske.[8] Japonska okupacija na severu med drugo svetovno vojno je, tako kot v drugih delih jugozahoda Kitajske, prisilila k selitvi večinskega prebivalstva Han v to regijo. Ta dva valova migracij sta prispevala k temu, da je Junan ena od najbolj etnično raznolikih provinc Kitajske, pri čemer je okoli 34 odstotkov celotnega prebivalstva pripada etničnim manjšinam. Med večjimi etničnimi skupinami so Ji, Baj, Hani, Džuang, Daj in Mjaoji.
Okoli leta 109 pr. n. št. si Hani podredili lokalne vladarje današnjega Junana in jih ohlapno vključil v Kitajsko. Arheološka izkopavanja v Šisdžajšanu (pinjin: Shizhaishan) v 1950-ih so razkrila pomembne najdbe, tako da se danes oblikuje zlasti kultura Djan. Po navedbah kitajskih virov (Sima Čjan) se zgodba o Djanih začne s čuenskim generalom Džuang Čjaom (pinjin: Zhuang Qiao), ki se je naselil v vzhodnem Junanu in tam ustanovil kraljestvo (konec 4. stoletja pr. n. št.). Okoli leta 109 pr. n. št. so Diani bili v kampanji priključeni k Han Kitajski, poraženi kralj pa je prejel naslove, pečate in vojaško pomoč proti sosednjim plemenom. Podobno je bil ustanovljen sedež Jidžov (pinjin: Yizhou).
Po koncu dinastije Han so se pri vladanju zamenjali kitajski agenti in različni lokalni voditelji. V literarnem smislu so dejanja kitajskega ljudskega junaka Džuge Ljang (181-234, zastopal Šu Hana) in njegovega nasprotnika Meng Huoja, toda na splošno je kitajska vladavina na tem področju ostala posredna in šibka. Poleg tega so v tem obdobju potekala različna migracijska gibanja, ki so bila usmerjena predvsem na jug, saj je bilo na voljo več in bolj svobodnih zemljišč.
Z združitvijo Kitajske pod dinastijama Sui in Tang, se je povečal tudi pritisk na današnji Junan. Dvor je med drugim želel nadzorovati trgovino v Indijo, napotil je vojake proti kuanskemu prebivalstvu in sprejel stališče lokalnih manjših knezov. Leta 621 je bila v Junanu ustanovljena prefektura, vendar je vladavina Kitajske trajala le do leta 750. V tridesetih letih 8. stoletja je lokalni princ Pilugoe na banketu izločil svoje tekmece in ustanovil kraljestvo Nandžao, večnacionalno državo. To se je uveljavilo (s podporo Tibeta) okoli leta 750 vojaško proti Tang Kitajski in nato v 9. stoletju začasno vključeval dele Burme, Tajske, Vietnama in celo Sečuana. V 10. stoletju je bila po ponovnih spremembah dinastije po Duanu Sipingu (članu Baj) ponovno imenovana Kraljevina Dali.
Neodvisnost države so leta 1253/4 končali Mongoli pod kraljem Kublajkanom, ki naj bi z minimalnim prelivanjem krvi osvojil prestolnico Dali in kralja postavil za vazala. Leta 1274 je v Junan prišel civilni guverner Sayyid Ajall Shams ad-Din Umar, katerega videz ni pomenil le dokončne priključitve Kitajski, temveč tudi uvedbo islama.
Ko so sredi 14. stoletja strmoglavili mongolsko oblast, je provinca Junan sprva ostala razmeroma tiha in neopažena: dinastija Ming je napredoval šele leta 1382 in lokalni mongolski princ Basalavarmi si je vzel življenje. Med stabilizacijo svojega režima so Mingi konec 14. stoletja preselili milijone nezaželenih ljudi iz regije okoli Nandžinga v Junan, zlasti v Kunming. S prakso ustanavljanja vojaških kolonij (tuntjan) je kitajsko prebivalstvo hitro naraščalo, prednostno se je širilo po dolinah in depresijah ter domorodno prebivalstvo izrivalo v gore. Kljub temu je jug province še vedno ostal razmeroma.
Potem ko je Mandžu strmoglavil južni Ming, se je uspešni general Vu Sangui osamosvojil v Kunmingu in tam ustvaril nekakšno kraljestvo, ki je bilo ponovno vključeno šele leta 1681.
V 19. stoletju so kitajsko cesarstvo pretresali številni notranji nemiri, tudi v Junanu, kjer so prvi muslimanski upori izbruhnili že v letih 1818 in 1834–40. Hkrati z vstajo Tajping, je bila leta 1853 velika vstaja muslimanov, tako imenovani upor Panthaj. Med uporniki je prevladoval neki Du Venšju, ki je vladal kot sultan v Daliju in poslal tudi veleposlanika v Veliko Britanijo. Toda uporniki niso mogli zadržati Kunminga in leta 1872 so Junan končno prevzele cesarske sile. Med to vstajo je bilo ubitih milijon ljudi.[9] V naslednjih desetletjih provinca ni nikoli več počivala.
Leta 1894 je George Ernest Morisson, avstralski dopisnik ‘’Timesa’’, potoval iz Pekinga v Burmo pod britansko vlado prek Junana. Njegova knjiga[10] zelo podrobno opisuje njegove vtise.
Po padcu imperija in propadu centralne moči, ki se je začel z njim, so v prvi polovici 20. stoletja province vladali poveljniki. Tang Čijao je okoli leta 1920 kontroliral Junan, okoli leta 1926 pa je nadzoroval tudi sosednjo provinco Guidžou. V Guidžouju je po letu 1935 prevladovala vlada Kuomintanga, v Junanu pa je kljub Burmanski cesti, ki je bila za nacionaliste strateško pomembna, regionalni general Lung Jun ostal na oblasti do leta 1945.
Junan je provinca, ki predstavlja najbolj očitne kulturne in geografske razlike na Kitajskem. Za provinco je značilna zelo velika biotska raznovrstnost. Zadnjih 250 divjih slonov na Kitajskem živi v Junanu in je pod strogim varstvom. Za naravne enote je značilen kontrast med zasneženimi gorami in visokogorskim rastlinjem ter dolinami s subtropsko do tropsko vegetacijo.
Skozi provinco teče več glavnih rek:
Junan meji na Avtonomno regijo Tibet (Xīzàng Zìzhìqū, 西藏自治区) in Guangši (Guǎngxī Zhuàng Zìzhìqū, 广西壮族自治区) ter provinci Sečuan (Sìchuān, 四川) in Guidžov (Guìzhōu, 贵州). Sosednje države so Vietnam, Laos in Mjanmar (Burma). Bližina jugovzhodne Azije zagotavlja raznolike kulturne vplive in medsebojne odnose.
Junan je kitajska provinca z največjo etnično raznolikostjo. Približno 38 % prebivalstva te države, ki jo gorski grebeni delijo na majhna območja, pripada narodnostnim manjšinam. Sem spadajo naslednja ljudstva in etnične skupine: Ji (10,9 % celotnega prebivalstva), Baj (3,6 %), Hani (3,4 %), Daj (2,7 %), Džuang (2,6 %), Mjaoji (2,6 %), Hui (1,5 %), Lisu (1,5 %), Lahu (1,1 %), Va, Našji, Mosuo, Jao, Tibetanci, Džingpo, Blang, Primi, Nu, Ačang , Džino, Mongoli, Derung, Manču, Sui in Boudžeji.
Konec 19. stoletja so Hui (Panthaj) in druga muslimanska ljudstva na Kitajskem predstavljali več kot 31 % tedanjega prebivalstva (3,75 milijona od 12 milijonov prebivalcev).[16] Danes je le 1,5 %.
Od 55 uradno priznanih etničnih skupin na Kitajskem jih 36 živi v Junanu.[17]
Leta 2013 je bila povprečna pričakovana življenjska doba 69,5 leta, kar je pod kitajskim povprečjem.[18]
Razvoj prebivalstva v provinci od leta 1964..
| Leto | Število preb.[19] |
|---|---|
| Stanje 1954 | 17.472.737 |
| Stanje 1964 | 20.509.525 |
| Stanje 1982 | 32.553.817 |
| Stanje 1990 | 36.972.610 |
| Stanje 2000 | 42.360.089 |
| Stanje 2010 | 45.966.766 |
| Ocena 2016 | 47.710.000 |
Junan sestavlja šestnajst enot na prefekturni ravni: osem prefekturnih mest in osem avtonomnih prefektur:
| Koda enote[20] | Enota | Območje v km2[21] | Prebivalstvo 2020[22] | Sedež | Enote[23] | |||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Okrožja | Okraji | Avt.
okraji |
Ok.
mesta | |||||
| 530000 | Provinca Junan | 394000,00 | 47.209.277 | Kunming | 17 | 65 | 29 | 18 |
| 530100 | Kunming | 21.001,28 | 8.460.088 | Okrožje
Čenggong |
7 | 3 | 3 | 1 |
| 530300 | mesto Čudžing | 28.939.41 | 5.765.775 | Okrožje Čilin | 3 | 5 | 1 | |
| 530400 | mesto Juši | 14.941,53 | 2.249.502 | Okrožje Hongta | 2 | 4 | 3 | |
| 530500 | mesto Baošan | 19.064,60 | 2.431.211 | Okrožje Longjang | 1 | 3 | 1 | |
| 530600 | mesto Džaotong | 22.439,76 | 5.092.611 | Okrožje Džaojang | 1 | 9 | 1 | |
| 530700 | mesto Lidžjang | 20.557,25 | 1.253.878 | Okrožje Gučeng | 1 | 2 | 2 | |
| 530800 | mesto Pu'er | 44.264,79 | 2.404.954 | Okrožje Simao | 1 | 9 | ||
| 530900 | mesto Lincang | 23.620,72 | 2.257.991 | Okrožje Linšjang | 1 | 4 | 3 | |
| 532300 | Avtonomna prefektura Čušiong | 28.436,87 | 2.416.747 | mesto Čušiong | 8 | 2 | ||
| 532500 | Avtonomna prefektura Honghe | 32.167,67 | 4.478.422 | mesto Mengdzi | 6 | 3 | 4 | |
| 532600 | Avtonomna prefektura Venšan | 31.409,12 | 3.503.218 | mesto Venšan | 7 | 1 | ||
| 532800 | Avtonomna prefektura Šišuangbanna | 19.107,05 | 1.301.407 | mesto Džinghong | 2 | 1 | ||
| 532900 | Avtonomna prefektura Dali | 28.299,43 | 3.337.559 | mesto Dali | 8 | 3 | 1 | |
| 533100 | Avtonomna prefektura Dehong | 11.171,41 | 1.315.709 | mesto Mang | 3 | 2 | ||
| 533300 | Avtonomna prefektura Nudžjang | 14.588,92 | 552.694 | mesto Lušui | 1 | 2 | 1 | |
| 533400 | Avtonomna prefektura Dičing | 23.185,59 | 387.511 | mesto
Šangri-La |
1 | 1 | 1 | |
Leta 2015 se je gospodarstvo Junana uvrstilo na 23. mesto med kitajskimi provincami z BDP 1,37 bilijona juanov (220 milijard dolarjev). BDP na prebivalca je znašal 31.265 juanov (4.707 USD / PKM: 9.002 USD) na leto (30. mesto med kitajskimi provincami). Stopnja blaginje v provinci je bila tako približno enaka Jamajki in je znašala le 58 % kitajskega povprečja.[24]
Čaj je eden najbolj znanih izdelkov. Slavni Pu'er čaj je dobil ime po mestu Pu'er. Črni čaji iz Junana se skoraj izključno izvažajo, vendar na mednarodnih trgih ne dosegajo tako visokih cen kot čaji iz sosednje province Sečuan. Kavo v Junanu gojijo od konca 19. stoletja, površine, ki jih zasedajo nasadi kave, so dosegle skoraj 25.000 hektarjev.[25]
Junan je do leta 2016 zgradil sončni park s 3 GW.[26]
Provinca Junan je zaradi svojih pokrajin, blagega podnebja in kulturne raznolikosti ena največjih kitajskih turističnih destinacij. Večina obiskovalcev je kitajskih turistov, čeprav potovanja v Junan organizira tudi vedno večje število tujih potovalnih agencij. Celinski turisti potujejo množično; 2,75 milijona Kitajcev oktobra med državnimi prazniki obišče Junan. Počasi se razvija tudi drugačen trend; majhnega in okolju prijaznega ekoturizma. Trenutno se projekti na tem področju pogosto ustanavljajo s pomočjo nevladnih organizacij.
Leta 2004 so prihodki od turizma znašali 37 milijard RMB in tako predstavljali 12,6 % deželnega BDP. Še en podatek, ki kaže na pomen turizma v provinci Junan, je glavno mesto Kunming, ki vsaki dve leti gosti China International Travel Mart. Ta turistični sejem je največji te vrste v Aziji in je pomembna platforma za strokovnjake v tem sektorju. V letu 2005 je bilo prisotnih več kot 80 držav in regij.
Turizem naj bi še naraščal. Leta 2010 je provinca sprejela več kot 2,3 milijona čezmorskih turistov, provincialni turistični urad Junan pa želi v okviru 12. petletnega razvojnega načrta za turizem pridobiti 4,3 milijona tujih prihodov. Mesto Kunming naj bi med letoma 2012 in 2016 dodalo 11 novih srednje do vrhunskih hotelov z okoli 4000 sobami. [94]
Nature Conservancy in kitajska vlada sta se združila, da bi sklenila partnerstvo in raziskala možnost, da pustolovski turizem pripeljej na reke jugozahodne Kitajske. Dvomesečna odprava bele vode je raziskala od Mesečeve soteske reke Mekong do Velikega ovinka reke Jangce. Odprava je partnerstvu zagotovila dragocene informacije in jih spodbudila, naj upoštevajo varnost, kulturo, ekonomijo in ohranitev province Junan. Ustvarjanje sektorja pustolovskega turizma bi prinesla dragocene gospodarske vire gospodarsko težavnemu prebivalstvu, ki se je nekoč zanašalo na dohodek od sečnje, preden je bilo to prepovedano zaradi krčenja gozdov.
Turistična središča v provinci Junan so:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
