Wade-Gilesovo prečrkovanje je sistem za zapisovanje kitajščine s črkami latinice. Sistem je bil v uporabi zlasti pred letom 1979, ko ga je začel izpodrivati pinyin. Wade-Gilesovo transkripcijo še zdaj uporabljajo na Tajvanu in v ZDA, kjer jo imenujejo tudi romanizacija.
Sistem je začel razvijati Thomas Francis Wade, ki je bil britanski ambasador na Kitajskem in prvi profesor kitajskega jezika na univerzi v Cambridgeu. Wade je objavil prve kitajske knjige (učbenike) v latinici leta 1867. Sistem transkripcije je pozneje dopolnil drug britanski diplomat na Kitajskem - Herbert Allen Giles.
Posebnosti WG prečrkovanja
Za kitajsko izgovorjavo so zelo pomembni soglasniki s pridihom (ki so v evropskih jezikih redki). V WG transkripciji je pridih označen z apostrofom in tako dobimo pare soglasnikov: p, p', t, t', k, k', ch, ch'. Soglasnike b, d in g uporablja WG transkripcija samo izjemoma - za zapis tistih (redkih) narečij, kjer je razlika med zvenečimi in nezvenečimi soglasniki občutna.
WG prečrkovanje je nekoliko nedosledna pri zapisu mehkih in trdih šumnikov. Mehki in trdi š se v zapisu ločita (mehki: hs, trdi: sh), za č in dž pa to ne velja: Mehki in trdi č se oba pišeta kot ch', mehki in trdi dž pa se oba pišeta kot ch (izgovorjava je mehka, če sledi i ali ü, oziroma trda, če sledi a, e, ih, o ali u).
Pri samoglasnikih velja posebej poudariti polglasniški i, ki se v nekaterih primerih piše kot ih, v drugih primerih pa kot u.
Primerjava s pinyin prečrkovanjem
Spodnja preglednica podaja primerjavo med WG transkripcijo in danes bolj razširjenim pinyinom. Preglednica ne zajema vseh posebnosti posamezne transkripcije.
WG | pinyin |
---|---|
a | a |
ch (mehki) | j |
ch (trdi) | zh |
ch' (mehki) | q |
ch' (trdi) | ch |
e | e |
f | f |
h | h |
hs | x |
i | i |
j | r |
k | g |
k' | k |
l | l |
m | m |
n | n |
o | o |
p | b |
p' | p |
s | s |
sh | sh |
t | d |
t' | t |
ts | z |
ts' | c |
tz | z |
tz' | c |
u | u |
ü | ü |
w | w |
y | y |
Nekaj posebnih primerov podajamo v drugi tabeli (gre zlasti za zloge v katerih nastopa polglasniški i):
WG | pinyin |
---|---|
chi | ji |
ch'i | qi |
chih | zhi |
ch'ih | chi |
chü | ju |
ch'ü | qu |
jih | ri |
shih | shi |
ssu | si |
tzu | zi |
tz'u | ci |
Tone oziroma akcente se v WG transkripciji po navadi označuje s številkami 1, 2, 3, in 4.
WG | pinyin |
---|---|
ma1 | mā |
ma² | má |
ma³ | mǎ |
ma4 | mà |
Glej tudi
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.