Večna pot je ena izmed najdaljših cest v Ljubljani, ki poteka ob južnem in zahodnem vznožju hriba Rožnik in povezuje Rožno dolino z Zgornjo Šiško.
| Večna pot, Ljubljana | |
|---|---|
 | |
| Vzdrževalec | Mestna občina Ljubljana |
| Lega |  Slovenija.svg){kind=small} Mestna občina Ljubljana |
| Zgodovina | |
| Odprtje | 1910 |
Zgodovina
Leta 1910 so po ustaljenem ljudskem imenu (Večna pot, ki izvira iz časov Kosezov, ki so hodili po njej na "večo" - prim. F. Bezlaj) uradno poimenovali cesto med Cesto na Rožnik preko gozda v Koseze in Zgornjo Šiško.[1]
Leta 1913 so tudi v Občini Zgornja Šiška tudi uradno poimenovali cesto, ki je postala podaljšek že obstoječe Večne poti.[2] Leta 1937 so Večno pot podaljšali še na področje Viča.[3] Enako se je zgodilo leta 1963, ko so preimenovali dotedanjo Cesto na Rožnik in s tem podaljšali Večno pot.[4]
Zadnji večji poseg na Večni poti se je zgodil leta 1966, ko se del ulice preimenovali v Cesto 27. aprila.[5]
Urbanizem
Večna pot poteka od križišča s Cesto 27. aprila, Rožna dolina, Ceste V in Kikljeve ulice in v Zgornji Šiški preide v Šišensko cesto.
Na cesto (od vzhoda proti zahodu) se povezujejo: Rožna dolina, Cesta VII, Rožna dolina, Cesta IX, Rožna dolina, Cesta X in Koseška cesta.
Od ceste se loči tudi več stranskih krakov:
- eden, ki se slepo konča v smeri Rožna dolina, Ceste VI,
- ceste in poti v živalskem vrtu so tudi Večna pot,
- daljši krak, ki se konča v stiku s Jamnikarjevo ulico in
- Pot Roberta Blinca, povezovalna cesta med Večno potjo in Tehnološkim parkom Ljubljana na Brdu oz. avtocestnim priključkom na Brdu
- dva manjša kraka po križišču s Koseško cesto.
- pot v Mostec, na vodno črpališče Debeli Hrib in Matjanova pot, Draga in Pod Hribom
Ob cesti se med drugim nahajajo:
- Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije
- Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF UL
- Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo
- Živalski vrt Ljubljana ...
Javni potniški promet
Po delu Večne poti poteka trasa mestne avtobusne linije št. 18 in 18L.
Postajališči MPP
|
smer vzhod - zahod
|
smer zahod - vzhod
|
Viri in opombe
Glej tudi
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
